"Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana." je znan stavek, ki ga zgodovina pripisuje starogrškemu zdravniku Hipokratu (400 p.n.š.). Tega se vedno bolj zavedajo tudi slovenski potrošniki.

Kakšna je percepcija ekološke hrane med potrošniki v Sloveniji?

Da tudi slovenski potrošniki prepoznavajo pomen ekološko pridelane hrane z vidika zdravja, je pokazala ena zadnjih raziskav med slovenskimi potrošniki, ki je bila izvedena po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru projektne naloge Analiza trga z ekološkimi živili v RS v letu 2022.

Odgovarjali so udeleženci, ki kupujejo ekološka živila vsaj enkrat na tri mesece; N = 753.
Vprašanje: Kateri so glavni razlogi, da kupujete ekološko pridelana živila?
Več možnih odgovorov (vsota presega 100 %). Naključni vrstni red opcij.

	Prednosti ekoloških živil – ocena potrošnikov

Anketirani, ki kupujejo ekološka živila, večinoma menijo, da so bolj zdrava, kot druga živila, so brez pesticidov in gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter so nasploh bolj kakovostna. Prav tako relativno visok delež meni, da so bolj okusna in da ekološka pridelava / prireja / predelava manj obremenjuje okolja.

Odgovarjali so udeleženci, ki sicer kupujejo živila, ampak ne kupujejo ekoloških živil vsaj enkrat na tri mesece; N = 236.
Vprašanje: Kateri so glavni razlogi, da ne kupujete ekološko pridelanih živil?
Več možnih odgovorov (vsota presega 100 %). Naključni vrstni red opcij.

	Slabosti ekoloških živil – ocena potrošnikov

Glavni razlog, zakaj anketirani ne kupujejo ekoloških živil oz. jih zelo redko kupijo, je previsoka cena, ki ji sledi pomanjkanje zaupanja. Približno četrtina tudi meni, da ni razlike v kakovosti in okusu v primerjavi s konvencionalno pridelanimi živili.

Nezaupanje pogosto izhaja iz nepoznavanja razmer

Lahko sklepamo, da nezaupanje pogosto izhaja iz nepoznavanja, da je ekološko pridelana in predelana živila najbolj nadzorovani segment hrane, ki je na trgu. Tudi za ta živila velja vsa običajna zakonodaja s področja kmetijstva, živilstva, reje živali kot sicer, k temu pa je še dodatno vpeljan sistem kontrole in certifikacije z vsaj 1x letno kontrolo na vsaki ekološki kmetiji in z večjim številom odvzetih vzorcev za različne analize v primerjavi s konvencionalnimi kmetijami in živili, kjer se izvajajo kontrole samega načina pridelave na konvencionalnih kmetijah zelo poredko.

Naj nas pri nakupu vodi kakovost, ne količina

Pri nakupu ekoloških živil nas trajnostni vidik usmerja k izbiri izdelkov, ki so pridelani brez uporabe škodljivih pesticidov, umetnih gnojil in drugih kemikalij, kar zmanjšuje škodo za okolje in zdravje ljudi. Ekološka pridelava spodbuja večjo biotsko pestrost in ohranjanje zdravih tal, kar prispeva k dolgoročni trajnosti kmetijskih praks.

Poleg tega nakup ekoloških živil pogosto pomeni podporo lokalnim pridelovalcem in pravičnejšim trgovinskim verigam, kar zmanjšuje ogljični odtis transporta. Takšni izdelki so tudi boljše kakovosti, saj ohranjajo naravni okus in hranilne vrednosti brez umetnih dodatkov.

Za več ekološke ponudbe tudi v prodajnih avtomatih

V Sloveniji poteka nadzorovana certificirana ekološka pridelava in predelava že od leta 1998, ko so bile vzpostavljene prve kontrole ekološkega kmetovanja na prvih kmetijah, ki so že od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja orale ledino na tem področju. V 2023 je potekala ekološka pridelava že na 7,6 odstotka vseh kmetij v Sloveniji (3.864 kmetij v kontroli) in 12,2 odstotka vseh kmetijskih obdelovalnih površin (54.603 ha), kar nas po površinah uvršča na 12. mesto med državami članicami EU.

Ti kmetje so podvrženi strogemu nadzoru po celotni verigi in morajo spoštovati zakonodajo za to področje, ki je v EU poenotena z osnovno uredbo EU 2018/848 in 16 izvedbenimi uredbami. To je edini kmetijski pridelovalni sistem, ki je poenoten med EU članicami in natančno zakonodajno definiran.

Prav zato si želimo s partnerji na projektu Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira 2.0, da bi izdelke slovenskih ekoloških kmetij našli tudi v nekaterih prodajnih avtomatih. Zato bomo skupaj s partnerji na projektu in ekološkimi kmetijami na Inštitutu za ekološko kmetijstvo (UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) razvili ali nadgradili izbrane izdelke za prodajo v avtomatih in tako razširili ponudbo zdravih izbir z ekološko pridelanimi izdelki.

S tem bi povečali ponudbo zdravju koristnih in trajnostnih izbir ter povezali več deležnikov (proizvajalcev, ponudnikov, študentov idr.) pri razvoju novih živilskih izdelkov za prodajo v avtomatih, skladnih s Priporočili za polnjenje prodajnih avtomatov.

Red. prof. dr. Martina Bavec, Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede