Živila, ki so predstavljena kot beljakovinska, na trgovskih policah pritegnejo pozornost potrošnikov z vpadljivimi napisi o vsebnosti beljakovin. Te so sicer res ključne za zdravje, vendar se postavlja vprašanje, ali je izbira z beljakovinami obogatenih živil res vedno smiselna.
Dobrodošle inovacije živilske industrije, ki so sprva izboljšale prehranski profil mnogih živil, danes ustvarjajo trend, ki prepogosto napačno deli živila na »zdrava« in »nezdrava«.
Tokrat v ospredju nista sladkor in sol, temveč beljakovine, ki so pogosto označene kot »zdrave«, zato naj bi bilo z beljakovinami obogatena živila vredno vključiti v prehrano. To potrjujejo tudi odgovori v anketi Zveze potrošnikov Slovenije, saj jih le redki uživajo zaradi okusa, dojemajo pa jih kot »zdrava«.
Kričeči napisi: 50 g, 30 g, 20 g na pakiranje!
Proizvajalci se na vse pretege trudijo, da na sprednjo stran embalaže zapišejo privlačno številko o vsebnosti beljakovin, običajno od 20 do 50 g, navadno je podana na celotno pakiranje. Vendar ne pozabite, tudi navaden jogurt v 500-gramskem pakiranju bi lahko imel oznako »beljakovinski«, saj vsebuje 15 g beljakovin, skyr v enaki količini celo 55 g, mocarela v 125-gramskem pakiranju pa 23 g.
Razlike v energijskih vrednostih
Čeprav imajo z beljakovinami obogatena živila dodane beljakovine, so na Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da je njihova energijska vrednost večinoma primerljiva z običajnimi (lahkimi) izdelki. Izjema je beljakovinski sirni namaz, ki vsebuje dvakrat manj energije na enako količino izdelka, vendar je ta razlika ob upoštevanju 30-gramske porcije za večino ljudi zanemarljiva.
So živila, obogatena z beljakovinami, prava izbira za zdravo prehrano?
Na vsa ta vprašanja so na Zvezi potrošnikov Slovenije odgovorili v tržnem pregledu živil z dodanimi beljakovinami. Članek je za člane ZPS prosto dostopen, za druge pa je cena dostopa 1 €. |
Boste za živila, predstavljena kot beljakovinska, odšteli več?
Trend kaže, da boste za živilo, predstavljeno kot beljakovinsko, v večini primerov plačali več kot za »nebeljakovinski« izdelek enake blagovne znamke. To ne velja nujno v kategoriji sira in mleka, saj so na ZPS opazili, da boste za obe različici odšteli enako. V povprečju boste za kilogram z beljakovinami obogatenega jogurta odšteli dobra dva evra več kot za kilogram navadnega. Podobno razliko v ceni so opazili v kategoriji pudingov.
Z beljakovinami obogatena živila niso nujna za zdravje
Nekatera z beljakovinami obogatena živila so lahko dobra izbira za dopolnitev in popestritev prehrane, še posebej, kadar nimate časa za pripravo obrokov ali pripravljate takšne, pri katerih je potrebam po beljakovinah nekoliko težje zadostiti (npr. enolončnice, sladki zajtrki (kruh z marmelado, kosmiči)). A na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da uživanje z beljakovinami obogatenih živil ni nujno za zdravje! Potrebam po beljakovinah lahko zadostite tudi brez njih.
Predstavljajo nekaj primerov živil, ki so naravno dober vir beljakovin:
- pusti kosi mesa (> 20 g/100 g),
- ribe (> 20 g/100 g),
- lahka skuta (13 g/100 g),
- grški jogurt z manj maščobami in skyr (11 g/100 g),
- jajca (6 g/jajce),
- tofu (13 g/100 g),
- stročnice (namočene) (7 g/100 g).
ZPS nasvet
- Uživanje z beljakovinami obogatenih živil ni zagotovilo za zdravo in uravnoteženo prehrano.
- Pri izbiri živil se ne zanašajte le na sprednjo stran embalaže. Preverite tudi hranilno vrednost in izbiro živila prilagodite lastnim potrebam.
- Nekatera z beljakovinami obogatena živila so priročen vir beljakovin, zato lahko olajšajo in popestrijo prehrano. Kljub temu večino časa stremite k izbiri osnovnih živil.
