Pripravljanje obrokov vnaprej oziroma "meal-prepanje" poznajo že naše babice, saj v marsikateri domači zamrzovalni skrinji najdemo posodice s polnjeno papriko ali golažem, na primer. Danes nam zaradi številnih obveznosti pogosto zmanjka časa za pripravo obrokov in prav gotovo je to razlog za razcvet privlačnih fotografij z vnaprej pripravljenimi obroki na družbenih omrežjih.

Prednosti "meal-prepanja"

Vnaprejšnja priprava obrokov lahko:

• prispeva k bolj uravnoteženi prehrani: na ta način si lažje zagotovimo hranljiv obrok z obilico zelenjave, virom beljakovin in sestavljenih ogljikovih hidratov, ki nas nasiti za dalj časa;
• zmanjša stroške: manj pogosto obiskujemo restavracije, impulzivno naročamo dostavo hrane in hodimo v trgovine;
• zmanjša stres: ob prihodu domov se izognemo spraševanju, kaj bi jedli, saj imamo hranljiv in uravnotežen obrok pripravljen v nekaj minutah;
• zmanjša količino zavržene hrane: ostanke kosila ali večerje uporabimo za pripravo okusnih obrokov za naslednji dan.

Priprava obrokov vnaprej se lahko razvije tudi v negativno izkušnjo, če pri pripravi in shranjevanju ne upoštevamo nekaterih varnostnih ukrepov. Obroke si namreč lahko kaj hitro delimo še z različnimi neželenimi, tudi škodljivimi mikroorganizmi (bakterijami, plesnimi, kvasovkami ...), ki se lahko v hrani hitro namnožijo in povzročajo slabost, bruhanje, prebavne težave ali celo težje zastrupitve.

Nekaj nasvetov za varno in okusno "meal-prepanje":

1. Umij si roke

Pred pripravo obrokov si temeljito umij roke. Morebitne rane ustrezno zaščiti. Tudi med pripravo si večkrat umij roke, še posebno pri rokovanju s surovim mesom in jajci.

2. Jedi ni treba pripraviti do konca

Za "meal-prepanje" ni nujna dokončna priprava jedi, lahko narediš le predpripravo, ki bo skrajšala čas priprave obroka v naslednjih dneh. Npr. opereš in narežeš solato (za največ tri dni vnaprej) ali opereš, olupiš in narežeš svežo zelenjavo (za največ dva dni vnaprej), mariniraš meso (za dva dni vnaprej).

3. Poskrbi za zadostno toplotno obdelavo živil

Pri pripravi mesa pazi, da ga spečeš do ustrezne središčne temperature. Pri tem lahko uporabiš kuhinjski termometer in izmeriš središčno temperaturo (piščančja prsa nad 76,5 °C, cel piščanec nad 82,5 °C). Jajca trdo skuhaj, če jih nameravaš shraniti za več dni.

4. Jedi hitro ohladi in jih ne puščaj na sobni temperaturi dlje kot dve uri

Najbolje je jedi hitro ohladiti (z mrzlo vodo, ledeno kopeljo) in jih shraniti v hladilniku (pri temperaturi pod 5 °C). Jedi, kot so golaž, omake in mineštre, lahko tudi zamrzneš (pri temperaturi –18 °C). V hladilniku jih lahko hraniš do dva dni, v zamrzovalniku do šest mesecev.

5. Jedi odtajaj v hladilniku in jih dobro pogrej

Jedi obvezno počasi odtajaj v hladilniku (najbolje čez noč), nikakor pa ne pri sobni temperaturi. Vedno jih dobro pogrej. Če imaš v hladilniku obrok za več porcij, vedno pogrej le eno porcijo oziroma toliko, kolikor nameravaš pojesti.

6. Če imaš namen obrok vzeti s seboj, naj bo temu primeren

Pripravljen obrok shrani v manjšo hladilno torbo, pred zaužitjem ga pogrej. Če obrok pogrevaš v mikrovalovni pečici, ga medtem večkrat premešaj, da se celotna jed segreje. Če obroka ne moreš imeti na hladnem ali nimaš možnosti pogrevanja, si raje pripravi obrok, ki tega ne potrebuje.

7. V obroku uživaj

Čeprav je na zadnjem mestu, je ta točka izredno pomembna. Pogosto se zgodi, da je jed okusna le takoj po pripravi, takšno pripravi takrat, ko imaš čas. Niso vse jedi primerne za "meal-prepanje", zato vnaprej pripravljaj le tiste, ki so okusne tudi naslednji dan. Tako poleg želodčka »nahraniš« tudi brbončice.