Za več zdrave izbire!

Zdrava in uravnotežena prehrana v vseh življenjskih obdobjih pozitivno vpliva na ohranjanje in krepitev zdravja, še posebej na uspešnost, zadovoljstvo ter na delovno zmožnost. Vse to pa so vidiki, ki pomembno vplivajo tudi na uspešnost študentov pri študiju.

V okviru projekta Študent – veš, kaj ješ?, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, smo v ZPS preverili, kakšna je ponudba v avtomatih s hrano na slovenskih fakultetah in med študenti izvedli anketo o zadovoljstvu s ponudbo. Študentje so v anketi izrazili željo, da bi avtomati omogočali večjo izbiro zdrave hrane. Čeprav ponudniki hrane in pijače v avtomatih ugotavljajo, da ponudba bolj zdrave hrane med uporabniki (študenti) ni vedno dobro sprejeta, menimo, da je treba uvesti nekatere spremembe. Študentje morajo imeti tudi v avtomatih možnost izbirati zdrava živila in pijače. Prepričani smo, da jim fakultete v sodelovanju s ponudniki to lahko zagotovijo.

Pot do zdrave družbe je tek na dolge proge
Odgovornost za zdravje ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak predvsem celotne družbe. Vlaganje v zdravje ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kvaliteto življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo. Vzporednice lahko potegnemo z izbiro živil v avtomatih. Zdrava izbira ni samoumevna, a pestra in privlačna ponudba ima pri tem pomembno vlogo.

Z majhnimi koraki do cilja
V ZPS predlagamo, da odgovorni na fakultetah zahtevajo od ponudnikov postopno spremembo ponudbe. Po rezultatih pregleda ponudbe v avtomatih, ki so ga izvedli člani Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, prevladujejo med vsebinami v avtomatih na slovenskih fakultetah pijače (52,8 %), ki vsebujejo preveč sladkorja in so v prodaji v prevelikih porcijah - 0,5 l. Sledijo sladki prigrizki, med katerimi prevladujejo čokoladne ploščice s kremnimi nadevi (spet sladkor in maščoba). Porazna pa je tudi kakovost sendvičev, saj študent s povprečnim sendvičem zaužije kar 60 % še varnega vnosa maščobe in kar 80 % še varnega vnosa soli. Zato smo v dopisu fakultetam predlagali nekaj sprememb.

V avtomatih naj bi se povečal delež prigrizkov, ki vsebujejo manj sladkorja (do 20 g/100 g živila), maščobe (do 6 g/100 g živila) in soli (manj kot 1 g/100 g). To so na primer sadne ploščice, keksi, suho sadje, oreški, ipd. Pri ponudbi sendvičev naj bi se povečal delež takšnih iz polnozrnate in polbele moke (tip 850 z nekaj ržene moke), z manj mastnimi polnili ter brez salam in obarjenih klobas, ker vsebujejo preveč maščobe in soli ter aditivov (`poli´, pica šunke, ipd.).

Predlagali smo tudi, da se poveča ponudba negaziranih brezalkoholnih pijač z manj sladkorja (ne več kot 5 g/100 ml), in sicer predvsem ponudba sadnih sokov (100 % sadni delež), smutijev in vode, v ponudbi pa naj bo manj pijač s sladkorjem (kole, ipd.) in v manjših pakiranjih (največ 300 ml). Predlagali smo tudi obogatitev ponudbe z manj mastnim mlekom in tekočimi jogurti, čokoladnim mlekom in mlekom z okusom.

Prehranske smernice 2012 – 2022 poudarjajo pomen zdrave in uravnotežene prehrane, zato je prav, da študentom omogočimo dostopnost do zdrave prehranske izbire v okolju, kjer preživijo velik del časa. Prepričani smo, da bodo študentje kupovali primernejša živila, če jih bodo imeli redno na voljo.