Je keto dieta res znanstveno preizkušen način za hujšanje in celo za vzpostavitev bolj zdravega načina prehranjevanja? Kako na telo vpliva nadomeščanje ogljikovih hidratov v prehrani z maščobami in kaj je dobro vedeti o hujšanju?
Ketogena ali keto dieta temelji na drastičnem zmanjšanju ogljikovih hidratov (oziroma živil z visokim glikemičnim indeksom) v prehrani ter na zaužitju velike količine maščob (do 90% skupnega energijskega vnosa). Slednje sproži proces ketoze, ki prisili telo, da za energijske potrebe telesa namesto glukoze uporabi maščobo in s tem prispeva k hujšanju. Nekateri zagovorniki trdijo, da je to tudi optimalen način prehranjevanja.
Kako deluje keto dieta in kaj je sporno?
Ketogena dieta je bila prvotno razvita v 20. letih prejšnjega stoletja za pomoč otrokom z epilepsijo. V tem medicinskem kontekstu dejansko zmanjšuje pogostost napadov. Kot trdijo njeni zagovorniki, je tudi pravi pristop k hujšanju, saj iz prehrane skoraj povsem izključi ogljikove hidrate, ki dvigujejo raven inzulina. Slednji naj bi spodbujal shranjevanje maščob in preprečeval njihovo razgradnjo.
Znanstvene raziskave slednjega ne potrjujejo. Shranjevanje maščob lahko poteka tudi brez ogljikovih hidratov v prehrani, na izločanje inzulina pa vpliva več različnih dejavnikov. Vnos več kalorij, kot jih telo potrebuje, sčasoma vodi do kopičenja maščob in povečanja telesne teže, ne glede na vir hranil.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča, da odrasli približno 45–60 % dnevnih kalorij pridobijo iz ogljikovih hidratov, od katerih naj bo čim manj dodanih in prostih sladkorjev, ter naj zaužijejo vsaj 25 gramov prehranskih vlaknin, da zmanjšajo tveganje za nenalezljive bolezni in uravnavajo telesno težo.
Kaj je dobro vedeti o hujšanju in o ogljikovih hidratih?
Edini učinkovit način za zdravo hujšanje s trajnimi rezultati je uravnotežena prehrana. Dieta, ki preveč omejuje eno skupino hranil, v tem primeru ogljikove hidrate, sicer na kratek rok vpliva na zmanjšanje telesne teže, a dolgoročno lahko škoduje zdravju.
Keto dieta lahko povzroči pomanjkanje vlaknin, vitaminov in mineralov ter prekomerno poveča vnos nasičenih maščob in holesterola. To je povezano s povečanim tveganjem za nekatere vrste raka, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugimi zdravstvenimi tveganji.
Ob tem je potrebno tudi vedeti, da ogljikovi hidrati niso vsi enaki: čeprav gredo prehranska priporočila v smer omejevanja vnosa ogljikovih hidratov iz sladkanih pijač in drugih živil, bogatih s prostimi sladkorji, to še ne pomeni, da je potrebno iz prehrane izločiti tudi ogljikove hidrate v obliki polnozrnatih žit, sadja, zelenjave in stročnic. Ker keto diete praviloma izločajo tudi ta živila, pogosto prispevajo k pomanjkanju prehranskih vlaknin.
Keto dieta kot način za zdravo hujšanje je torej mit, ki temelji na selektivni izbiri znanstvenih podatkov in kratkoročne učinke na zmanjšanje telesne teže enači z dolgoročnimi, ob tem pa zanemari dolgoročne posledice za zdravje.
