Sladka živila poleg energije nudijo ugodje, ki vpliva na naše prehranske izbire. A pretirano uživanje s sladkorji bogatih živil lahko škoduje zdravju - v Sloveniji jih velik del prebivalstva še vedno zaužije preveč.
Ljubezen do sladke hrane je del človeške narave in preference se začnejo razvijati že v maternici. Materino mleko je rahlo sladko, zato sladkost pri novorojenčkih spodbuja hranjenje in jih pomirja. Sladek okus je z evolucijskega vidika nakazoval vir varne in energijsko bogate hrane. Danes pa prav ta privlačnost lahko vodi v pretiran vnos, še posebej pri sladkih pijačah. S tem se povečuje tveganje za debelost, zobni karies in sladkorno bolezen tipa 2.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naj prosti sladkorji v prehrani predstavljajo največ pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa, medtem ko je zgornja dopustna meja postavljena pri desetih odstotkih. A ker imajo številna živila in pijače več sladkorja, kot bi pričakovali, lahko priporočeno količino hitro presežemo.
Odrasla oseba preseže petodstotno mejo že s pločevinko sladke pijače, otrok pa z enim kozarcem sadnega soka.
Oglejte si infografiko
Veš kaj ješ nasvet
- Kje vse se skriva sladkor, izveš v deklaraciji. Sladkor se na seznamu sestavin izdelka pogosto skriva pod različnimi imeni (glukozni sirup, fruktoza, med, koncentriran sadni sok), zato bodi pozoren na deklaracijo.
- Voda ali čaj namesto sladkih pijač: Vnos sladkorja lahko najlažje zmanjšaš tako, da zamenjaš sladke gazirane pijače in sadne sokove za vodo ali nesladkan čaj.
