Žita in žitni izdelki predstavljajo pomemben vir energije v naši prehrani. Čeprav naj bi bila prehrana čim bolj raznolika, več kot polovico energijskih potreb danes še vedno pokrivajo riž, pšenica in koruza (ter krompir, ki sicer ne spada med žita).

Na svetu je okrog 300.000 užitnih rastlinskih vrst in v luči trajnostnega razvoja je povečanje raznolikosti v prehrani eden izmed bolj smiselnih ukrepov.

Zakaj si želimo raznolike prehrane?

Raznolikost v kmetijstvu je bistvenega pomena za prehransko varnost in trajnostne prehranske sisteme. Večja raznolikost povečuje odpornost kmetij na podnebne spremembe, bolezni ter nihanja cen na trgu.

Zato je smiselno, da v prehrano poleg pšenice in koruze vključimo tudi druga žita, kot so proso, rž, ajda, oves, pira, kvinoja, amarant in ječmen.

V prehrano vključujmo čim več polnozrnatih žit

Polnozrnata žita so cela, zmleta, zdrobljena ali sploščena žitna zrna, pri katerih je bila odstranjena luska. Sem spadajo npr. ovseni kosmiči, polnozrnati pšenični izdelki (kruh, testenine), proso, ajda, oves in druga.

Tovrstna živila so bogata s prehransko vlaknino, beljakovinami, vitamini B kompleksa in minerali, zato so hranilno zelo bogata.

Nasprotno pa rafinirana žita (npr. bela pšenična moka) izgubijo večji del hranil, saj se z odstranitvijo zunanjega sloja zmanjša njihova hranilna vrednost.

Tudi za okolje so polnozrnata žita boljša izbira

Poleg hranilne vrednosti imajo polnozrnata žita še eno prednost – manjše okoljsko breme v primerjavi s številnimi živalskimi izdelki, oreščki in stročnicami.

Z izbiro polnozrnatih žit zmanjšamo tudi obremenitve v predelavi hrane, saj izberemo živilo z manj stopnjami predelave in posledično nižjo porabo virov in energije.