Prepiši črtno kodo na izdelku in pridobi koristne informacije o njegovi sestavi.

Okusen prigrizek: sadje v jogurtu s kosmiči in malo čokolade

Predelava živil ni nujno nekaj slabega. Pogosto je celo nujna in zaželena, saj hrano naredi varnejšo, obstojnejšo in bolj dostopno.

Ko slišimo izraz »predelana živila«, nam pogosto najprej pridejo na misel čips, sladke pijače in piškoti. A resnica je, da je večina hrane, ki jo uživamo, vsaj deloma predelane — že samo pranje, rezanje, pasterizacija ali fermentacija so oblike predelave.

Predelava živil pa ni nujno nekaj slabega; pogosto je celo nujna in zaželena, saj hrano naredi varnejšo, obstojnejšo in bolj dostopno.

Primeri predelanih živil, ki so lahko del uravnotežene prehrane:

Ribe v konzervi

Konzervirane ribe so odličen vir beljakovin, mastne ribe tudi omega-3 maščob, če jih zaužijemo s kostmi pa še kalcija. Pri izbiri je smiselno preveriti razmerje med količino ribe in olja ter drugih dodatkov. Priporočljive so predvsem manjše ribe, kot so sardine in skuša, saj večje vrste (npr. tuna) lahko vsebujejo več živega srebra.

Fermentirani mlečni izdelki

Fermentirani mlečni izdelki so dober vir beljakovin in kalcija. Raje kot izdelke z dodanim sladkorjem izberimo navadne (npr. jogurte) in jim po želji dodajmo sadje.

Polnozrnat kruh

Polnozrnat kruh je odličen vir prehranskih vlaknin. Čeprav kupljeni kruhi pogosto vsebujejo aditive, to ne bi smelo biti edino merilo pri izbiri. Boljša izbira pa so tisti kruhi, ki jih vsebujejo manj.

Čokolada

Čokolada spada med visoko predelana živila, še posebej mlečna, ki vsebuje veliko sladkorja in maščob. Zaradi te kombinacije se težje ustavimo le pri eni vrstici.

Uživanje čokolade in njej podobnih živil naj bo zmerno in v skladu z energijskimi potrebami. Takšen način prehranjevanja izboljša razpoloženje in prispeva k razumevanju, da zdrava prehrana ne pomeni strogega odrekanja, temveč ravnovesje in zmernost.

Veš, kaj ješ nasvet

  1. Na prehrano glejte celostno: posegajte po svežih in nepredelanih živilih, med predelanimi pa izbirajte tiste z boljšo hranilno vrednostjo.
  2. Naj stopnja predelave ne bo glavno merilo izbire živil, preverite tudi hranilno tabelo (vsebnost sladkorja, soli, prehranske vlaknine) in seznam sestavin.
  3. Pri izbiri predelanih živil si lahko pomagate s prehranskim semaforčkom oz. aplikacijo VešKajJeš, ki hranila, kot so maščobe, nasičene maščobe, sladkor in sol, obarva v barvah semaforja.