Po obilnem kosilu se nam včasih zgodi, da smo siti, a bi kljub temu vseeno pojedli še nekaj sladkega. Ko skoraj neizogibno tudi posežemo po sladici pa številne preplavi občutek krivde. Ampak, ali veš, da ta občutek ni nič nenavadnega. Pravzaprav gre za povsem normalen pojav, ki ima celo evolucijsko podlago.
Nisi ti, ampak senzorična sitost
Strokovno temu fenomenu rečemo senzorična sitost (angl. sensory-specific satiety). Gre za pojav, pri katerem jed, ki jo trenutno uživamo, postaja vedno manj okusna, ne glede na to, kako poln je naš želodec. Po drugi strani pa nas hrana, ki je po senzoričnih lastnostih (npr. okusu ali teksturi) drugačna, še vedno privlači. Prav zato si po slanem obroku pogosto zaželimo nekaj sladkega
Evolucijska prednost ali past?
Senzorična sitost je najverjetneje evolucijska prilagoditev, ki nas spodbuja k raznoliki prehrani in pomaga preprečevati pretirano uživanje ene same vrste hrane, kar bi lahko dolgoročno vodilo v pomanjkanje hranil.
Danes pa nam ta evolucijska prilagoditev nekoliko otežuje vzdrževanje uravnotežene prehrane, saj je v sodobnem svetu v izobilju okusna in mamljiva hrana, ki je pogosto energijsko bogata, a hranilno revna, kar lahko vodi v prenajedanje.
Veš, kaj ješ nasvet, kako bolje nadzorovati željo po sladkem
- Ne preskakuj obrokov. Redni in uravnoteženi obroki pomagajo ohranjati stabilen nivo energije in preprečujejo napade lakote, ko bi najraje posegel po prvi sladkariji pri roki.
- Naj bo zelenjava stalnica na krožniku. Naj zavzame vsaj polovico krožnika — poskrbela bo za volumen, vlaknine in hranila, ki te bodo nasitila brez odvečnih kalorij.
- Pojej dovolj beljakovin. Dodaj vir beljakovin v vsak obrok — saj poskrbijo za dolgotrajnejšo sitost.
- Izberi polnozrnata živila. Z njimi zaužiješ več prehranske vlaknine, kar pripomore občutenju sitosti, hkrati pa pomagajo tudi tvoji prebavi.
- Pij dovolj vode. Še posebej v vročih dneh.
- Ko ješ sladko, si vzemi čas. Uživaj v okusu, teksturi in vonju. Če se zavestno posvetiš grižljajem, boš hitreje potešil željo po sladkem.
