Bliža se pustni čas in z njim tradicionalne ocvrte slaščice kot so flancati, miške in seveda krofi. Krofe sicer prodajajo vse leto, a prav med pustom jih Slovenci pojemo največ.
Krofi ne spadajo med živila, ki naj bi jih vključevali v vsakodnevno prehrano, a med pustom si bomo kakšnega zagotovo privoščili. Med krofi so razlike, zato je pomembno, da znamo izbrati.
Pregledali smo več predpakiranih krofov. Že pogled na hranilno tabelo nam razkrije, da večinoma vsebujejo kar nekaj maščobe, nasičenih maščobnih kislin in sladkorja. V povprečju je šest pregledanih predpakiranih krofov v 100 g vsebovalo 14 g maščobe, od tega 7 g nasičenih maščobnih kislin, in 16 g sladkorja ter 0,7 g soli.
Primer: Hranilna tabela na Krofih z mareličnim polnilom

| Odrasla oseba z enim krofom (80 g) zadovolji približno petino dnevnih potreb po energiji in maščobah ter slabo tretjino (27 %) še varne dnevne količine sladkorja. Zaužije pa tudi že 40 % dnevne potrebe po soli. |
Lahko vsebujejo delno hidrogenirano maščobo
S seznama sestavin lahko razberete tudi, ali krofi vsebujejo `delno hidrogenirano maščobo´, ki je sicer cenejša surovina, a hkrati to lahko pomeni, da izdelek vsebuje trans maščobne kisline, ki nastanejo pri določenih postopkih hidrogenacije maščob.
Uživanje trans maščobnih kislin je škodljivo za naš srčno-žilni sistemu, saj trans maščobne kisline zvišujejo `slab´ (LDL) holesterol in hkrati znižujejo `dober´ (HDL) holesterol. Trans maščobne kisline pa nastajajo tudi pri daljšem segrevanju olja na višjih temperaturah, npr. pri cvrtju krofov.
Z aditivi ne skoparijo
Predpakirani krofi vsebujejo številne aditive, ki med drugim omogočajo, da ostane krof skoraj nespremenjen do konca roka uporabe, ki je nekje tri do štiri dni.
V testo za pripravo krofov so najpogosteje dodani razni emulgatorji: mono- in digliceridi maščobnih kislin (E 471), lecitini (E 322), tartratni mono- in diacetilestri mono- in digliceridov maščobnih kislin (E 472e), natrijev stearoil-2-laktilat (E481) ter sredstva za vzhajanje: (difosfati – E 450) in natrijevi karbonati (E 500), sredstvo za obdelavo moke (askorbinska kislina – E 300), barvila (karoteni – E160a) in arome. Med aditivi velja opozoriti tudi na skupino fosfatov – predpakiranim krofom kot sredstva za vzhajanje pogosto dodajajo difosfate (E450). Prevelik vnos fosforja je za naše telo škodljiv, saj vpliva na demineralizacijo kosti in na delovanje srčno-žilnega sistema.
Kako izbrati krof?
- Poglejte na hranilno tabelo in izberite krof, ki vsebuje manj kot 15 g sladkorja in manj kot 20 g maščobe v 100 g izdelka.
- Na seznamu sestavin se prepričajte, da krof ne vsebuje delno hidrogenirane maščobe, ki je lahko dodaten vir zdravju škodljivih trans maščobnih kislin
- Izberite krof, ki vsebuje čim manj dodanih aditivov, predvsem se izognite fosfatom (difosfat ali E 450).
Želite krof brez aditivov? Pripravite jih doma!
Krofe je zagotovo najbolje pripraviti kar doma. Testo za krofe naredimo iz osnovnih sestavin: moke, kvasa, jajc, mleka, masla in soli. Izbira kakovostne maščobe pomeni, da bomo zmanjšali prisotnost nasičenih in transmaščobnih kislin, z doma pripravljenimi krofi pa se bomo izognili tudi številnim nepotrebnim in zdravju škodljivim aditivom kot so fosfati.



