Bliža se pustni čas in z njim tradicionalne ocvrte slaščice kot so flancati, miške in seveda krofi. Krofe sicer prodajajo vse leto, a prav med pustom jih Slovenci pojemo največ.
Krofi ne spadajo med živila, ki naj bi jih vključevali v vsakodnevno prehrano, a med pustom si bomo kakšnega zagotovo privoščili. Med krofi so razlike, zato je pomembno, da znamo izbrati.
Preverite: prehranski profil krofov v naši bazi živil |
Pregledali smo več predpakiranih krofov. Že pogled na hranilno tabelo nam razkrije, da večinoma vsebujejo kar nekaj maščobe, nasičenih maščobnih kislin in sladkorja. V povprečju je šest pregledanih predpakiranih krofov v 100 g vsebovalo 14 g maščobe, od tega 7 g nasičenih maščobnih kislin, in 16 g sladkorja ter 0,7 g soli.
Primer: Hranilna tabela na Krofih z mareličnim polnilom
Odrasla oseba z enim krofom (80 g) zadovolji približno petino dnevnih potreb po energiji in maščobah ter slabo tretjino (27 %) še varne dnevne količine sladkorja. Zaužije pa tudi že 40 % dnevne potrebe po soli. |
Lahko vsebujejo delno hidrogenirano maščobo
S seznama sestavin lahko razberete tudi, ali krofi vsebujejo `delno hidrogenirano maščobo´, ki je sicer cenejša surovina, a hkrati to lahko pomeni, da izdelek vsebuje trans maščobne kisline, ki nastanejo pri določenih postopkih hidrogenacije maščob.
Uživanje trans maščobnih kislin je škodljivo za naš srčno-žilni sistemu, saj trans maščobne kisline zvišujejo `slab´ (LDL) holesterol in hkrati znižujejo `dober´ (HDL) holesterol. Trans maščobne kisline pa nastajajo tudi pri daljšem segrevanju olja na višjih temperaturah, npr. pri cvrtju krofov.
Z aditivi ne skoparijo
Predpakirani krofi vsebujejo številne aditive, ki med drugim omogočajo, da ostane krof skoraj nespremenjen do konca roka uporabe, ki je nekje tri do štiri dni.
V testo za pripravo krofov so najpogosteje dodani razni emulgatorji: mono- in digliceridi maščobnih kislin (E 471), lecitini (E 322), tartratni mono- in diacetilestri mono- in digliceridov maščobnih kislin (E 472e), natrijev stearoil-2-laktilat (E481) ter sredstva za vzhajanje: (difosfati – E 450) in natrijevi karbonati (E 500), sredstvo za obdelavo moke (askorbinska kislina – E 300), barvila (karoteni – E160a) in arome. Med aditivi velja opozoriti tudi na skupino fosfatov – predpakiranim krofom kot sredstva za vzhajanje pogosto dodajajo difosfate (E450). Prevelik vnos fosforja je za naše telo škodljiv, saj vpliva na demineralizacijo kosti in na delovanje srčno-žilnega sistema.
Kako izbrati krof?
- Poglejte na hranilno tabelo in izberite krof, ki vsebuje manj kot 15 g sladkorja in manj kot 20 g maščobe v 100 g izdelka.
- Na seznamu sestavin se prepričajte, da krof ne vsebuje delno hidrogenirane maščobe, ki je lahko dodaten vir zdravju škodljivih trans maščobnih kislin
- Izberite krof, ki vsebuje čim manj dodanih aditivov, predvsem se izognite fosfatom (difosfat ali E 450).
Želite krof brez aditivov? Pripravite jih doma!
Krofe je zagotovo najbolje pripraviti kar doma. Testo za krofe naredimo iz osnovnih sestavin: moke, kvasa, jajc, mleka, masla in soli. Izbira kakovostne maščobe pomeni, da bomo zmanjšali prisotnost nasičenih in transmaščobnih kislin, z doma pripravljenimi krofi pa se bomo izognili tudi številnim nepotrebnim in zdravju škodljivim aditivom kot so fosfati.