Poletje je idealen čas, ko se lahko šibki otroci okrepijo, prekomerno hranjeni pa shujšajo. Prehrana naših otrok naj bo v tem času predvsem pestra, sveža, barvita in energijsko primerna. Katerih rib naj otroci ne uživajo?

V toplih poletnih dneh je zaradi višje zunanje temperature in pestre ponudbe sezonskega svežega sadja in zelenjave smiselno nekoliko prilagoditi prehrano otrok. Pri uživanju vročih, energijsko bogatih in težje prebavljivih živil velja upoštevati zmernost, še posebej v opoldanskem času, ko so temperature najvišje. Otrok v tem času tudi ne smemo siliti s hrano. "Zdrav apetit" se običajno vrne v poznih popoldanskih urah, ko se zunaj nekoliko ohladi.

Sveže sadje in zelenjava
Če kdaj, je poletje idealen čas za uživanje obilice svežega sadja in zelenjave.
Svetujemo vam, da v temu času predstavite otrokom čim več različnih vrst lokalno pridelanega sadja in zelenjave, če mogoče ekološko pridelanega. Če ne kupujemo sadja in zelenjave iz ekološke pridelave, moramo posebej paziti, da ga dobro operemo. Opozorimo naj, da pri pridelavi jagod in grozdja uporabljajo v povprečju več fitofarmacevtskih sredstev kot pri drugem sadju.

Priporočamo, da otrokom ponudite čim več zgodnjega poletnega sadja. To so predvsem borovnice, maline, rdeči in črni ribez ter kosmulje, saj so v primerjavi z drugim sadjem zelo dober vir vitaminov in antioksidantov. Omenjeno sadje običajno uspeva tudi brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Podobno velja za melone in lubenice, ki zrastejo v naših ali bližnjih južnih krajih. Glede na to, da lubenica vsebuje zelo veliko vode, jo v vročih dneh pogosto ponudimo otrokom, saj se bodo z njo tudi odžejali.

Iz svežega sadja lahko pripravimo tudi osvežujoče napitke. Različne vrste sadja ali eno samo vrsto zmešamo z mešalnikom ter mu po želji dodajmo nekaj vode, soka, mleka ali sladoleda. Takšne energijsko zelo različne napitke lahko ponudimo otrokom za malico ali pa kot sladico.

Glede na to, da ima sveža zelenjava bolj sladkast okus, njena tekstura pa je mehkejša, je poletje tudi dober čas za (ponovno) navajanje na surovo zelenjavo. Pri tem bomo uspešnejši, če bomo otrokom zelenjavo narezali na koščke ali palčke (enako pa velja tudi za sadje). Korenčkove palčke, rezine rdeče in zelene paprike, obložene z mlečnim namazom, ter npr. “smejoče” rezine kumare bodo pri otrocih zagotovo bolj priljubljene kot npr. celo korenje. Starši pa lahko učinkovito spodbudimo, da bodo otroci bolj pogosto uživali sadje in zelenjavo, če bomo z njimi obiskali lokalno tržnico ali bližnjo kmetijo.

Ne pozabimo na morsko hrano

Ribje meso je nežno, lahko prebavljivo, njegova biološko vrednost pa je velika. Vsebuje veliko beljakovin in vse aminokisline, ki jih otrokovo telo ni sposobno tvoriti samo. Ribe vsebujejo tudi jod in vitamin D, njihova maščoba pa ima ugodno maščobno kislinsko sestavo (veliko maščobnih kislin omega-3), zato je zelo koristno, če začnemo z uživanjem rib že v zgodnjem otroštvu. Modre in bele ribe vsebujejo podobno količino beljakovin, v modrih ribah pa je v povprečju več maščobe, zato ima njihovo meso v povprečju višjo energijsko vrednost, hkrati pa tudi več maščobnih kislin omega-3.

Ko izbiramo ribe za otroke, dajmo prednost svežim, saj imajo v primerjavi z zamrznjenimi boljše senzorične lastnosti (okus, vonj, teksturo). Res pa je, da imajo zamrznjene ribe to prednost, da so na voljo praktično v vsaki trgovini, zato jih lahko kupujemo pogosteje in jih uvrstimo na jedilnik tako pogosto, kot priporočajo prehranske smernice, torej enkrat do dvakrat na teden.

Svetujemo, da pri nakupu paniranih rib vedno preverite, kolikšen delež ribjega mesa je v izdelku, kar mora biti zapisano v deklaraciji. V panirani zamrznjeni ribi je lahko namreč zaradi dodatkov razmeroma malo ribjega mesa, energijska vrednost takšnega izdelka pa je običajno dokaj velika. Energijsko bogatejši so tudi zamrznjeni izdelki iz ribjega mesa, t. i. surimiji, ki so pri otrocih bolj priljubljeni. Surimije prodajajo v obliki palčk, imitacij rakovih repov... in so pravzaprav v različne oblike stisnjeno meso različnih rib, ki vsebujejo tudi dodatke, kot so npr. škrob, arome in barvila.

Morskih sadežev, kot so hobotnice in lignji, otroci običajno ne marajo, saj lahko, če so neustrezno pripravljeni, v ustih dokaj hitro delujejo "gumijasto". Otrokom sta okus in tekstura rakov (npr. kozic) pogosteje bolj všeč in jih raje jedo, saj je njihovo meso mehko in nežno aromatično. Raki so primerni morski sadeži za otroke, saj vsebujejo visokovredna hranila, poleg tega pa veljajo zanje strožji zakonski normativi oz. kriteriji glede vsebnosti toksičnih kovin v primerjavi z drugimi morskimi sadeži.

Katerih rib naj otroci ne uživajo?
Ribe lahko poleg koristnih hranil vsebujejo tudi snovi, ki so za otroka nevarne oziroma strupene. Sem sodijo predvsem toksične kovine (npr. živo srebro, kadmij in svinec), v zadnjem času tudi policiklični aromatski ogljikovodiki. Pogosto se med neželenimi snovmi v ribah omenjajo tudi dioksini, ki predvsem zaradi industrijskega onesnaženja prehajajo v živila živalskega izvora.

Na splošno velja, da se v ribah, ki so na vrhu prehranjevalne verige in se prehranjujejo z večjimi ribami (npr. mečarica, morski pes, skuša in tun), kopiči več toksičnih kovin. Zato odsvetujemo, da bi te ribe uživali otroci, še posebej mlajši od treh let. Glede na to, da se neželene snovi bolj nalagajo v mastnem tkivu rib, je priporočljivo, da odstranimo kožo in vidno maščobo, preden jih postrežemo otroku.

Tudi nekatere školjke, ki so pobrane oz. gojene v onesnaženih morjih, lahko vsebujejo več toksičnih kovin, zato odsvetujemo, da bi jih uživali otroci. Otrokom pa zaradi mikrobiološke varnosti sploh ne smemo ponuditi surovih rib niti školjk.

Res je, da lahko morska hrana vsebuje tudi nezaželene snovi, vendar pa so za otroke, kot poudarjajo prehranski strokovnjaki, prednosti uživanja take hrane večje od tveganja.

Po nakupu rib moramo poskrbeti za t. i. nepretrgano hladno verigo, kar pomeni, da jih od mesta nakupa do doma čim prej prinesemo v hladilni vreči ali torbi. Zamrznjenih rib, ki ste jih odtajali, ali so se odtajale na poti domov, namreč ne smete ponovno zamrzniti. Uživanje takšnih rib lahko resno ogrozi zdravje vaših otrok.

Privajanje na ribe
V prehrani dojenčka vsaj do šestega meseca ne sme biti rib. Potem, ko se je večji dojenček navadil na okus sadja in zelenjave ter različnih žitnih kašic, lahko začnemo s postopnim uvajanjem bele ribe.

Glede na to, da Slovenci v povprečju uživamo premalo rib, je smiselno, da jih začnejo otroci redno uživati že v predšolskem obdobju. Starši imamo pri tem pomembno vlogo, saj dajemo zgled, hkrati pa moramo skrbno odstraniti vse ribje kosti. Prav te so namreč pogosto razlog, da se otrokom ribe uprejo.

Obisk restavracije z otrokom
Na dopustu se običajno pogosteje prehranjujemo v gostinskih obratih. Zaradi vedenja otrok, ko dobijo na mizo hrano (pre)pozno ali pa tako, ki je niso vajeni, pa se lahko pričakovano sproščeno vzdušje staršev spremeni v pravo moro. Zato smo pripravili nekaj osnovnih nasvetov, ki lahko pomagajo pri ustvarjanju prijetnega vzdušja.

• Naročite hrano, ki ne zahteva dolgotrajne priprave.
• Otrok naj sedi tako, da lahko opazuje okolico.
• V restavracijo prinesite nekaj stvari, s katerimi se bo otrok zamotil (npr. knjigo, pobarvanko).
• Preden naročite hrano za otroka, preverite, če morda vsebuje živila, zaradi katerih bi jo lahko otrok odklonil, npr. peteršilj na kuhanem krompirju, omaka, polita po mesu, tržaška omaka na ribi. Osebju sporočite vaše želje.
• Prosite, naj živil, če je mogoče (pri krompirčku je to mogoče, pri juhi pa običajno ne), ne solijo, saj agresiven okus pogosto odvrne otroka od hrane.
• Otroku naj hrano prinesejo vnaprej.