Če kupujemo lokalno, ker želimo prispevati k ekonomskemu razvoju svojega okolja, potem kupujemo pridelke, ki so pridelani v Sloveniji. Če pa lokalno razumemo bolj geografsko, potem kupujemo tudi pridelke iz krajev, ki so oddaljeni največ en dan vožnje – v tem primeru so lokalni tudi pridelki iz Dalmacije, Makedonije, Grčije, Italije in celo Španije. In - nakupe lahko opravimo tudi po spletu.

Če smo v zimskem času jedli lokalno/sezonsko sadje in zelenjavo, smo bili omejeni na skladiščeno, vloženo, sušeno ali kako drugače konzervirano. Pomladi in poleti, ko se narava prebudi, vzcveti in obrodi, lahko na tržišču kupimo največ lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Če kupujemo lokalno, ker želimo prispevati k ekonomskemu razvoju svojega okolja, potem kupujemo pridelke, ki so pridelani v Sloveniji. Na vsakem pridelku mora biti zapisano njegovo poreklo, zato to ni težka naloga. Če pa lokalno razumemo bolj geografsko, potem kupujemo tudi pridelke iz krajev, ki so oddaljeni največ en dan vožnje – v tem primeru so lokalni tudi pridelki iz Dalmacije, Makedonije, Grčije, Italije in celo Španije. Kaj nam ponuja poletna hrana pisanih barv?

Poleti je v primerjavi z zimskim časom na voljo znatno več raznovrstne, sočne in energijsko manj bogate hrane. Ko gre za zelenjavo, Slovenci v povprečju še vedno največ kupujemo solatnice in paradižnik, čeprav je več kot dovolj možnosti, da bi jedilnik popestrili še z drugimi vrstami zelenjave. Poglejmo nekatere malo pobližje.

Ko iz zemlje pokukajo beluši
Beluši so med prvimi predstavniki zgodnje poletne zelenjave, so nizkokalorični (le 84 kJ/20 kcal v 100 g), vsebujejo veliko vitaminov K (več kot 100 % dnevno priporočene količine za odraslo osebo), A, C, E ter večino vitaminov iz kompleksa B (več kot 60 % dnevne potrebe po folatu). Vsebujejo tudi veliko vlaknin ter vrsto mineralov, med katerimi prednjači železo.

Med zgodnjo poletno zelenjavo poleg belušev sodi tudi rukola. Je zelo hranilna, sodi v družino križnic in je značilna za območje severne Italije in slovenske obale. V 100 gramih rukole je kar 47 % dnevne potrebne količine vitamina A, 25 % vitamina C, 16 % kalcija in 8 % železa. Vsebuje tudi veliko vitamina K (več kot 100 % dnevno potrebne količine), 24 % folata (vitamin B9) ter veliko magnezija (12 %) in mangana (16 %). Je odličen dodatek k solatam. Manjši listi so blagega okusa, večji pa so bolj pikantni. Konvencionalno gojena rukola, ki uspeva z uporabo velike količine nitratnih gnojil (prisiljeno gojena), vsebuje zaskrbljujočo količino nitratov. Zato naj bi se rukola uporabljala bolj kot začimba. Težavam z nitrati se izognemo, če uživamo ekološko pridelano rukolo.

Tipične za poletni čas so tudi kumare. Ker vsebujejo veliko vode, so zelo osvežilne in primerne za vroče poletne mesece. Njihova lupina je zelo dober vir vlaknin, kalija in magnezija.

Jajčevci so odlična popestritev jedi. Poznamo mnogo vrst jajčevcev, so različnih barv, od črnih, škrlatnih do belih. Vsebujejo veliko vlaknin in fitohranil z antioksidantnimi lastnostmi. Najboljši so jajčevci, ki so gladki, čvrsti in relativno težki. Jajčevcev ni potrebno lupiti, čeprav lahko postane lupina pri starejših in večjih plodovih grenka.

V bučkah je zelo veliko vitamina C, mangana, vlaknin, magnezija, vitamina A, kalija, bakra, folata, fosforja, maščobnih kislin omega-3, beljakovin in številnih drugih vitaminov B. Po hranilni vrednosti (vitamini C, A, K, B9 ter minerali kalij, kalcij, fosfor in magnezij) prav nič ne zaostaja druga poletna zelenjava.

Pisano ni samo lepo
Sadje in zelenjava sta poleti zelo pisanih barv. Barve so odraz fitonutritenov ali rastlinskih hranil, ki jih je v sadju in zelenjavi veliko. Fitonutrienti dajejo sadju in zelenjavi vonj, okus in barvo. Rastlina se z njimi ščiti pred škodljivimi vplivi okolja in v nekem smislu so njen imunski sistem.

Ugotovljeno je, da veliko fitohranil zdravilno učinkuje tudi na ljudi. Fitohranila so sicer v prodaji tudi v obliki prehranskih dodatkov, vendar pa je pomembno vedeti, da imajo fitohranila zaradi medsebojnega delovanja največji učinek, če jih zaužijemo skupaj s celim sadežem, torej v obliki svežega in nepredelanega sadja ali zelenjave. Glede na kemično strukturo poznamo veliko vrst fitohranil, to so npr. karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni,... Znanstveniki za večino fitohranil še niso do konca odkrili, kako pravzaprav delujejo v človekovem organizmu, znano pa je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidantski zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzroča kajenje in druge strupene snovi.

Novost: partnersko kmetovanje
V Sloveniji so že vidni zametki t. i. partnerskega kmetovanja. To je oblika kmetovanja, pri katerem kmet in potrošnik skleneta partnerstvo, ki obema ponuja koristi. Kmet ima v partnerstvu zagotovljen odkup pridelka, potrošnik pa dobi sveže, raznovrstne in cenejše pridelke, kot bi jih sicer plačal na tržnici. Prav tako je za potrošnika koristno, da pozna, kje in na kakšen način je pridelana hrana, ki jo uživa. Partnersko kmetovanje je zelo popularno v nekaterih evropskih državah, predvsem pa je razširjeno v ZDA.

Potrošnik je vključen v setveni načrt in lahko celo dejavno sodeluje pri kmetovanju. Partnerski kmet mora biti pripravljen pridelovati raznoliko zelenjavo in sadje, ker lahko le tako zadosti potrebam potrošnikov.

Bistveni del partnerskega kmetovanja je princip delitve tveganja in nagrade. To ustvari ozračje skupnosti in pripadnosti med samimi člani ter med člani in kmetom. Če neugodne vremenske razmere ali škodljivci uničijo ves pridelek, so vsi člani takšne skupnosti enako razočarani. Prav tako vsi razdelijo presežke pridelka in takrat delijo veselje. V tem se partnersko kmetovanje bistveno loči od vseh drugih profitnih oblik prodaje pridelkov.

Večina partnerskih kmetovalcev je ekološko usmerjenih, zato je to tudi eden pomembnih načinov ohranjanja trajnostnega razvoja okolja, v katerem živimo. Pri partnerskem kmetovanju potujejo pridelki do odjemalcev le na kratke razdalje in zato le malo obremenjujejo okolje. Partnersko kmetovanje ni primerno za kmete in potrošnike, katerih glavna skrb je zaslužek ali nerealna pričakovanja glede dobljenega pridelka.