O pokvarjenem živilu govorimo, kadar pride do neželenih sprememb v njegovih lastnostih, kar se pogosto odraža v spremembi videza, vonja, okusa ali teksture. Vzroki so lahko kemični, na primer žarkost zaradi oksidacije maščob, ali mikrobiološki, torej bakterije, plesni in kvasovke.

Plesen: nevarno je tudi tisto, česar ne vidimo

Med bolj prepoznavne znake pokvarjenosti zagotovo spada razrast plesni, ki so na živilu vidne kot drobne lise ali dlakava prevleka, pogosto bele, zelene ali temne barve.

Plesni lahko poleg neprijetnega videza, vonja in okusa tvorijo tudi nevarne strupe (mikotoksine) ki jih ne vidimo, ne vonjamo in ne okusimo.

 Splošno pravilo je, da živilo s plesnijo v celoti zavržemo. Izjema so le trdi siri in trda zelenjava (npr. korenje, zelje), pri katerih lahko plesnivi del izrežemo z vsaj 1–2 cm robom, preostanek pa zaužijemo le, če sta videz in okus še ustrezna.

Spremenjene senzorične lastnosti so torej lahko opozorilni znaki, vendar niso vedno zanesljiv pokazatelj varnosti, saj naši čuti pogosto ne morejo zaznati prisotnosti škodljivih bakterij in virusov.

Videz, vonj ali okus ne povedo vedno vsega

Živilo je lahko kljub običajnemu videzu, vonju ali okusu še vedno tvegano za zdravje. Pomembno je, da se pri hitro pokvarljivih živilih (npr. sveže meso, ribe, mleto meso, ohlajene pripravljene jedi) ne zanašamo le na čutila, ampak dosledno upoštevamo priporočene pogoje shranjevanja in rok uporabe.

Kako pravilno shranjevati različna živila?

Kje hranimo sveža jajca in kje trdo kuhana? Katero zelenjavo je bolje hraniti v shrambi in katero v hladilniku? Katera živila hranimo v njihovi embalaži, katera pa v dobro zaprti posodi za shranjevanje? Zato, da se boste vedno znašli, smo pripravili preglednico z navodili za vse vrste hitreje pokvarljivih živil.

Naložite si preglednico (PDF) >