Z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo lahko v našem telesu upočasnimo nastanek določenih sprememb in izboljšamo svojo kakovost življenja.

Cilj starejših je ohraniti čim večjo funkcionalno neodvisnost, ta pa lahko neposredno ugodno vpliva na kakovost posameznikovega življenja. In prav uravnotežena prehrana varuje organizem pred podhranjenostjo in čezmerno hranjenostjo ter z njima povezanimi zdravstvenimi težavami, prav tako pa lahko zmanjša tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. A starejši pogosto niti nimajo znanja, kako to doseči. Zaradi odtujenih odnosov se (pre)pogosto počutijo diskriminirane, zapostavljene in socialno izolirane. Naša skupna naloga je, da te ovire premagamo, tudi s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja.

Projekt Zdravko, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, to dokazuje v praksi. Projekt je s ciljem osveščanja o uravnoteženi prehrani, motiviranju starejših k redni telesni dejavnosti in spodbujanju interesa za mestno vrtnarjenje, povezal študente različnih študijskih programov in fakultet ter starejše – študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz občine Ljubljana.

Ob zaključku projekta lahko rečemo, da so starejši bogatejši za nova znanja, študenti pa za življenjske izkušnje, kar najbolje opiše njihova izjava: "Veliko dela in znanja smo vložili, a hkrati smo zelo veliko dobili. Navdušeni smo. Žal nam je, da je že konec. Želimo si še več takšnih priložnosti!"

Prebivalstvo Slovenije se po podatkih Statističnega urada RS izrazito stara, 1. januarja 2018 je bil skoraj vsak peti prebivalec Slovenije star 65 let ali več. "Študije kažejo, da uravnoteženo prehranjevanje in redna telesna dejavnost tudi v starejših letih prispevata k boljši mentalni zmogljivosti starejših, boljši odpornosti, hitrejšemu okrevanju po bolezni in počasnejšemu napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjšanemu tveganju za pojav krhkost," izpostavlja doc. dr. Tanja Pajk Žontar, in ob tem opozarja na določene fiziološke, patofiziološke, socialne in psihološke ter socialno ekonomske spremembe v starejših letih, zaradi česar se spremenijo potrebe starejših po energiji in nekaterih hranilih.

Kot opozarja doc. dr. Pajk Žontarjeva z Biotehniške fakultete UL in vodja projekta Zdravko, nacionalne in tuje študije kažejo, da prehranske in gibalne navade starejših pogosto niso v skladu z novejšimi priporočili. Na projektu ZDRAVKO, ki je del študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK), so sodelovali Biotehniška fakulteta UL, Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, Zveza potrošnikov Slovenije in študenti Lara Tekavc in Neža Leben z Biotehniške fakultete, smer Živilstvo in prehrana ter Jernej Ogrin, Melita Kogovšek in Meta Ferjan z Biotehniške fakultete, smer Prehrana ter Kris Pirih in Lea Lukič z Biotehniške fakultete, smer Kmetijstvo – agronomija in hortikultura ter Žan Petrič s Fakultete za šport, smer Kineziologija.

Starejši potrebujejo podporo in konkretne nasvete
Projekt Zdravko nagovarja zgoraj omenjene izzive. K problematiki pristopa celostno, zato so študenti tekom projekta starejše prek informacij in konkretnih nasvetov ter praktičnih znanj seznanili s kakovostnimi in priporočljivimi prehranskimi izbirami glede na njihovo starost in zdravstvene posebnosti. Študenti so s pomočjo odgovorov na vprašalnik ovrednotili njihove prehranske navade in jim svetovali, kako te izboljšati. "Odziv je bil odličen. Presenetilo nas je, kako so bili starejši v pogovoru z nami sproščeni, odprti, zaupljivi. Pokazalo se je , da si želijo individualne obravnave na področjih, ki zadevajo njihovo zdravje, počutje ter da jim teh nasvetov preprosto manjka," so po končanem osebnem svetovanju povedali prav vsi študenti.

Za starejše so bila, zaradi pandemije, osebna svetovanja izvedena preko telefona, in sicer na temo preudarne izbire živil, njihovih prehranskih navadah, telesne dejavnosti in mestnega vrtnarjenja. "Preko osebnih svetovanj smo krepili medgeneracijsko sodelovanje, pri čemer je prenos znanja potekal od študentov na starejše, neposredno pa tudi od starejših na študente, saj so v projektu sodelovali vitalni posamezniki, ki so aktivni tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani," je povedala Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Izpostavila je tudi, da so udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje pogosto v vlogi babic in dedkov, zato ima njihovo novo pridobljeno znanje širši multiplikativni učinek: nova spoznanja, pridobljena v projektu, ne uporabljajo zgolj zase, marveč jih širijo in prenašajo na člane širše družine, predvsem svoje vnuke, pa tudi na svoj krog prijateljev.

"Starejšim smo s praktičnimi primeri pokazali, kako preudarno izbirati živila oz. med številnimi na videz podobnimi živilskimi izdelki prepoznati tistega, ki je za ohranjanje njihovega dolgoročnega zdravja primernejši in hkrati cenovno ugoden," so povedali študenti Meta Ferjan, Melita Kogovšek in Jernej Ogrin, ki so za starejše izvajali osebno svetovanje. "Z namenom, da bi se starejšim olajšalo izbiro živil, smo pripravili slikovno gradivo, ki bo na voljo tudi po končanem projektu," je povedala asist. dr. Saša Piskernik z Biotehniške fakultete UL.

Gibanje naj postane rutina, vrt na balkonu ali terasi pa pika na i kakovostni prehrani
Starejši so spoznali tudi primerne telesne vadbe za ohranjanje mišične mase (preprečevanje sarkopenije), vadbo za ravnotežje, naučili so se, katere vrste vaj so primerne za posamezno preventivo (npr. vaje za hrbtenico). "S svetovanji sem bil izredno zadovoljen, saj so starejši pokazali izredno zanimanje za gibanje, predvsem pa so bili željni znanja. Starejši se zavedajo, da jim bo aktivnost omogočala neodvisno in kvalitetno življenje," je povedal Žan Petrič, študent magistrskega programa Kineziologije, Fakulteta za šport, ki je izpostavil tudi pomen kakovostnega spanja v vseh življenjskih obdobjih.

Udeleženci projekta so bili v okviru projekta seznanjeni tudi z izzivi urbanega vrtnarjenja. "Okrasne rastline vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Zato vsi tisti, ki imajo željo po lastnem pridelku in veselje z urejanjem ter vzdrževanjem vrtička na balkonu ali terasi svojega doma to lahko spremenijo v svoj hobi, kar bo posledično izboljšalo tako njihove prehranske kot gibalne navade. V delavnicah v okviru projekta so se namreč starejši naučili kombinirati različne rastline v manjših mestnih vrtovih in na terasah ter balkonih," je poudarila izr. prof. dr. Jerneja Jakopič z Biotehniške fakultete UL. Študenta z Biotehniške fakultete, smer Kmetijstvo – agronomija in hortikultura Lea Lukič in Kris Pirih pa sta dodala: "Projekt nama je poleg znanja pridobljenega na fakulteti dal tudi izkušnjo na področju svetovanja o mestnem vrtnarjenju in znanje s področja načina komunikaciranja s starejšimi. Opazila sva, da so starejši zelo navdušeni nad pridobivanjem novega znanja, zanimajo jih predvsem konkretne informacije o pridelavi rastlin. Gledano v celoti je bil projekt zasnovan tako, da smo vsi pridobili določena znanja in izkušnje."

Dobro je vedeti:
1. Potrebe po beljakovinah se v 3. življenjskem obdobju povečajo. Priporočljivo je, da beljakovinsko bogata živila vključimo v vsak obrok. Ta živila so predvsem ribe, meso, mlečni izdelki, jajca in stročnice. Beljakovine pomagajo ohranjati mišično maso, pa tudi zdravje kosti in dobro delovanje imunskega sistema.

2. Kako sestaviti primeren obrok:

3. Stanje hidriranosti telesa je dejavnik prehrane, ki lahko hitro in učinkovito vpliva na naše počutje. Skrb za zadosten vnos tekočine je še bolj pomembno v toplejših dneh. Vodo, nesladkan čaj in druge osvežilne napitke brez sladkorja imejmo stalno na voljo.
4. V starejših letih ne smemo pozabiti na zadosten vnos prehranske vlaknine, saj vpliva na prebavo, podaljša sitost, zmanjša koncentracijo holesterola v krvi in zmanjša koncentracijo insulina. Dobri viri prehranske vlaknine so zelenjava in sadje, polnovredna žita, stročnice in oreški ter semena.
5. Redna telesna dejavnost je zelo pomembna tudi v starejših letih. Izvajajmo vadbo za moč, vzdržljivost, ravnotežje, gibljivost in vadbo za hrbet.
6. Poskrbimo za zadosten in kakovosten spanec, potrebno je spati med 7 – 9 ur na noč.
7. Tudi na balkonu in okenskih policah lahko načrtujemo pridelavo zelenjave, sadja in zelišč.
8. Priporočljivo je zalivanje zgodaj zjutraj, da se rastline hitreje osušijo. Pri zalivanju bodimo pozorni da ne zalivamo po listih in da voda ne zastaja v loncih.
9. Gnojimo po navodilih, ki so napisana na gnojilu in ne pretiravajmo.
10. Za vsako rastlinsko vrsto se seznanimo z njenimi potrebami in le-te zagotovimo. Ustrezna nega in opazovanje naših rastlin je ključ do uspeha!

Še več koristnih nasvetov najdete v člankih, ki so nastali kot rezultat projekta ZDRAVKO:

• Prehrana v tretjem življenjskem obdobju
• Žeja je že znak dehidracije
• Vrt na balkonu
• Po sadje kar v copatah
• Zadosten vnos beljakovin je pomemben tudi v tretjem življenjskem obdobju
• Prehranska vlaknina - pomemben del uravnotežene prehrane
• Hrana je preveč dragocena dobrina, da bi jo zavrgli
• Trening moči. Lahko ga izvajate tudi doma
• Spanje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih!

Projekt ZDRAVKO je del študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK), ki jih sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.