Skrb za zdravje na delovnem mestu si marsikdo predstavlja kot skrb za preventivo na področju bolezni. A k zdravju pomembno prispeva tudi zdrava prehrana. In prav aktivna delovna populacija glede prehranjevalnih navad sodi med ogrožene skupine prebivalcev.

Kar tretjino svojega dneva preživimo na delovnem mestu, kjer velika večina zaužije vsaj en obrok. Obrok, ki ga zaposleni zaužije v službi, je pogosto tudi njegov glavni dnevni obrok.

Če ta ni zdrav in uravnotežen, je lahko eden od vzrokov za slabo počutje in manjšo storilnost. Izbire, ki jih imajo zaposleni na voljo, pa niso vedno ustrezne, zato aktivno delovno prebivalstvo glede prehranjevalnih navad spada med ogrožene skupine.

Neurejen ritem prehranjevanja in neustrezne izbire pomembno vplivajo na številne kronične nenalezljive bolezni sodobnega časa. Pogosto se ne sploh zavedamo, kako pomembno je, kaj zaužijemo, ko smo zdoma.

Zdrava prehrana bi morala biti skupni interes vseh deležnikov. Resda je nekoliko dražja, ampak se investicija splača: manj je bolniških odsotnosti, produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih sta višja. Problem absentizma s katerim se soočajo številna podjetja, je zagotovo tudi odraz nezdravega načina življenja.

Dve tretjini odraslih Slovencev ima povišan holesterol, ki velja za enega od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov, in kar 66 % odraslih Slovencev ima povišan krvni tlak. Polovica se jih tega ne zaveda!

Prodajni avtomati predstavljajo še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranjevalnih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. V sklopu raziskave Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede in Zveze potrošnikov Slovenije so bili popisani prodajni avtomati v 188 zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah ter izbranih fakultetah v vseh statistični regijah v Sloveniji in 5625 izdelkov.

Te raziskave so pokazale, da ponudba v prodajnih avtomatih ne zagotavlja dovolj zdravih izbir – celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi bili zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter veliko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja.

S spreminjanjem razpisnih pogojev oziroma implementacijo Priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov z (bolj) zdravo ponudbo lahko podjetja lahko naredijo korak naprej in spodbudijo zaposlene k zdravim izbiram na delovnem mestu.

Tudi zaposleni za več zdravih izbir

V okviru programa Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira! Zagotavljanje zdrave izbire na avtomatih pa smo preverili tudi zadovoljstvo zaposlenih s ponudbo v prodajnih avtomatih na delovnih mestih.

Večji delež anketiranih s ponudbo ni zadovoljnih (71%).

• Želeli bi si predvsem možnost nakupa:
• veganske in brez glutenske ponudbe (39,5%),
• jogurtov (8,3%),
• sadja (8,3%),
• zdravih sendvičev (4%),
• solat (4%) …

Tisti, ki avtomate uporabljajo, nakup opravijo vsaj 1x na mesec, majhen delež (5,85%) vsak dan. Dobra petina (21,8%) vsak dan uporablja avtomate za nakup toplih napitkov.

Večina se jih za pogostejše nakupe ne odloči zaradi:

• slabe ponudbe (53,9%) in kakovosti izdelkov (31,4%),
• pomanjkanja zdrave izbire (63,5%), po njihovem mnenju so cene previsoke (25,3%),
• imajo v bližini boljšo ponudbo (24,9%).

Med pomanjkljivosti so anketiranci poudarili tudi ponudbo za posebne diete (vegansko in brez glutena; 13%).

Prehrana na delovnem mestu je pomembna. Čeprav avtomat ni idealna izbira, je pogosto edina, zato poskrbite, da bodo vašim sodelavcem omogočili bolj zdrave izbire.

Med najpogostejše nakupe spadajo voda (42,3%), sladki prigrizki (36,9%), oreščki (30%), sendviči (24,9%) in žitne/beljakovinske ploščice (23,9%). Kritični smo lahko do večine izbir. Nakup vode je potraten tako s finančnega kot trajnostnega vidika, izbrana živila pa z nekaj izjemami nimajo ustreznega prehranskega profila.

Le 2 % hrano pripravi že doma ali v kuhinji na delovnem mestu.

Potrošniki se za nakup običajno odločijo zaradi lakote (29,6%), žeje (27%), pomanjkanju energije (17,5%) ali pa želje po sladkem (16,4%). Med drugimi razlogi najdemo tudi dolgčas, iz navade ali zaradi pozabljene malice in pomanjkanja druge ponudbe.

Na svoje prehranjevanje v prvi vrsti vpliva vsak izmed nas. Zato naj bo vaša izbira, veš, kaj ješ izbira! Tudi na delovnem mestu. Če zdravih izbir v bližini ni, si prinesite malico s seboj. To pomeni resda nekaj načrtovanja in predpriprave, a vaše zdravje vam bo hvaležno.