Na trgovskih policah je vedno več izdelkov z oznakami "free", "brez dodanega sladkorja", "light" in podobno. Izdelki z zmanjšano vsebnostjo na primer sladkorja so posledica prehranskega preoblikovanja, s katerim proizvajalci sledijo Nacionalnemu programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. S spreminjanjem sestave izdelkov oziroma s spremembo receptur poskušajo zmanjšati vsebnost sladkorja, soli, maščob in nasičenih maščob ter povečati delež vlaknin. Proizvajalci seveda želijo kljub preoblikovanju ohraniti osnovne lastnosti živila, kot so okus, tekstura in rok trajanja, a zato izdelkom pogosto dodajajo druge neželene dodatke (aditivi, arome). Na trgovskih policah trenutno najdemo največ preoblikovanih živil z zmanjšano vsebnostjo sladkorja. Prekomerno uživanje sladkorja je namreč eden glavnih razlogov za debelost, prekomerno telesno maso in posledično različne kronične nenalezljive bolezni. Vnos moramo zmanjšati, med drugim to lahko storimo z izbiro živil z manj sladkorja ali brez njega, še bolje pa je, da v vsakodnevno prehrano vključimo čim več nepredelanih živil. Glede na rezultate naše ankete o nakupnih navadah je večina potrošnikov pri nakupu živil najbolj pozorna prav na vsebnost sladkorja.

Ukrepi za spodbujanje preoblikovanja
Države sprejemajo različne ukrepe, ki spodbujajo preoblikovanje živil. V Sloveniji se proizvajalci pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (projekt Preživi) prostovoljno odločajo za različne zaveze odgovornosti1. Večji proizvajalci so že podpisali zaveze v sektorju brezalkoholnih pijač, mlekarstva in pekarstva. Nekatere se nanašajo neposredno na zmanjšanje vsebnosti določenih hranil.

Sektor brezalkoholnih pijač (2015) – Proizvajalci so se zavezali, da bodo še naprej zmanjševali povprečen energijski iznos pijač, in sicer tako, da bodo ponujali in promovirali izdelke različnih prehranskih profilov, predvsem izdelke z znižano energijsko vrednostjo ali brez nje, z manj dodanega sladkorja ali brez njega.

Sektor mlekarstva (2017) – Cilj je doseči zmanjšanje vsebnosti dodanega sladkorja v izbranih kategorijah mlečnih izdelkov za deset odstotkov do konca leta 2020.

Sektor pekarstva (2019) – Do leta 2022 bodo zmanjšali vsebnost dodane soli v kruhu za pet odstotkov, poleg tega bodo širili ponudbo pekovskih izdelkov z večjo vsebnostjo polnozrnatih sestavin.

Prostovoljne zaveze so sicer premalo zavezujoče in bolj naklonjene industriji kot potrošnikom, vendar so vsaj prvi korak v pravo smer. Kakšen bo njihov učinek na vnos hranil, bomo lahko opazili šele čez nekaj časa, a modelne študije in primeri iz tujine kažejo, da sta obvezno preoblikovanje, na primer uvedba največje dovoljene vsebnosti, in uvedba davka, kot je davek na sladke pijače, bolj učinkovita.

"–30 % sladkorja", "sugar free", "brez dodanega sladkorja", "zero"
Po podatkih Inštituta za nutricionistiko (Zupanič, N.; Hribar, M.; Fidler Mis, N.; Pravst, I. Free Sugar Content in Pre-Packaged Products: Does Voluntary Product Reformulation Work in Practice? Nutrients 2019, 11, 2577.) približno 55 odstotkov vseh predpakiranih živil vsebuje prosti sladkor (Prosti sladkorji so vsi sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, kot tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov.). Največji delež prodanega prostega sladkorja izhaja iz sladkih pijač (28 odstotkov), sledijo čokolade in sladice (20 odstotkov), piškoti (12 odstotkov), sadni sokovi (8 odstotkov), kosmiči (4 odstotki) ter sladki namazi in sadni jogurti (s po 3 odstotki).

V večjih trgovinah smo poiskali in preverili izdelke različnih blagovnih znamk, ki na embalaži označujejo zmanjšano vsebnost sladkorja v omenjenih kategorijah. V primerjavi z običajnimi izdelki jih je manj, na policah jih je tudi težje opaziti. Embalaža je namreč precej podobna običajnim izdelkom, oznake, ki sporočajo, da izdelek vsebuje manj sladkorja, so majhne in jih potrošnik, ki nima veliko časa za nakupovanje, večinoma niti ne opazi. Izbrali smo nekaj takšnih izdelkov in njihovo sestavo primerjali z običajnimi izdelki iste blagovne znamke.

Namesto sladkorja sladila, a ne povsod
Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se s tem oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja – izboljšanje sestave živil. Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, največkrat dodajajo sladila, ki jih prepoznamo pod imeni sukraloza, steviol glikozidi, acesulfam K, aspartam in podobno. Sladila seveda niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja, o čemer smo že večkrat pisali, med drugim podrobno tudi v reviji ZPStest 5/2018 v prispevku "Okus po sladkem". Čeprav so proizvajalci živilom zmanjšali vsebnost sladkorja za približno 30 odstotkov, pri čemer jim niso dodali sladil, nekaterim izdelkom na prehranskem semaforju še vedno zasveti oranžna (Frutabela) ali rdeča (Kraš) luč za sladkor. Če že kupujemo piškote, so takšni z zmanjšano vsebnostjo sladkorja vsekakor boljša izbira, a vseeno niso primerni za vsakodnevno uživanje.

Proizvajalci izdelke preoblikujejo tudi "potihem"
Nekateri proizvajalci se raje odločijo za "tiho" preoblikovanje, kar pomeni, da vsebnost določenega hranila zmanjšajo, ne da bi to z oznako sporočili potrošnikom. Najučinkoviteje je, če vsebnost sladkorja zmanjšujejo postopoma in s tem potrošnike počasi navajajo na manj sladek okus. Oznake, kot je "–30 % sladkorja", lahko namreč negativno vplivajo na odločitev za nakup izdelka. Tudi sami ugotavljamo, da večina potrošnikov prisega na preverjene izdelke in le redko posegajo po inovacijah in izdelkih s spremenjeno sestavo. Večina prehranskih trditev na embalaži sploh ne opazi oziroma jih te ne prepričajo v nakup (anketa "Kako izbirate prehranske izdelke?", ZPS, december 2019).

Kaj pa cena?
Na prvi pogled je cena navadnih in preoblikovanih izdelkov enaka oziroma je pri zadnjih v nekaterih primerih celo nižja, kar je seveda spodbudno. Pri dveh izdelkih (Kraš in LCA) smo opazili, da sta velikost embalaže in cena izdelka enaki, a je v resnici preoblikovanega izdelka v embalaži manj. Preoblikovana izdelka sicer vsebujeta več prehranske vlaknine, ki je kot sestavina dražja od sladkorja, s čimer bi morda lahko upravičila višjo ceno.

ZPS nasvet
Pričakovati je, da bo v prihodnosti na trgu vedno več novih izdelkov s spremenjeno recepturo, saj je prehranska industrija na področju preoblikovanja živil zelo aktivna po celi Evropi. Med novimi izdelki bo zagotovo veliko boljših izbir, a pri izbiri živil s trditvami, kot so »brez dodanega sladkorja«, "free" in "zero", bodite – tako kot pri drugih živilih – pozorni na seznam sestavin, predvsem izbirajte živila brez sladil in s čim manj aditivi.

Vsebnost hranil preverite v preglednici, pomagajte si tudi z aplikacijo Veš, kaj ješ, ki vam bo nazorno prikazala, katero živilo je ali ni primerno za vsakodnevno uživanje.

Vnos sladkorja boste najlažje zmanjšali z uživanjem nepredelanih živil oziroma osnovnih živil, domačo pripravo obrokov, z uživanjem nesladkanega čaja in kave ter s pitjem vode.