Prepiši črtno kodo na izdelku in pridobi koristne informacije o njegovi sestavi.

Za zdravje lahko veliko naredimo sami in prehrana ima pri tem pomembno vlogo. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje pa ni (vedno) preprosto. Prehranskih in zdravstvenih nasvetov ne manjka, a kako se prebiti skozi zmešnjavo sporočil in prehranskih dogm, ki jih zagovarjajo številni "strokovnjaki"?

Hrana na našem krožniku ima izjemno pomembno vlogo pri našem zdravju in dobrem počutju. Če se nekdo prehranjuje zdravo in skrbi za dovolj gibanja, se »zaščiti« pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. Ob poplavi informacij o prehranskih trendih, promociji številnih modnih diet in priporočil o (pre)hrani pa se potrošniki težko odločijo, komu zaupati, kaj jesti in česa ne.

Pogovor s prim. Matijo Cevcem, predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Cevc dr Matija 229x300Kako krmariti med pestro ponudbo na policah? Katera živila naj bodo stalnica na jedilniku? Kako pomembna je za naše dolgoročno zdravje uravnotežena prehrana? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Življenjska doba se daljša. Kako pomemben je zdrav življenjski slog, da lahko v starosti aktivno uživamo?

Dejstvo je, da zdrav življenjski slog praviloma ohranja ali celo izboljšuje naše dobro počutje. S takim načinom življenja vplivamo na skoraj vse dejavnike tveganja za slabšanje zdravja, od srčno-žilnih bolezni pa vse do različnih rakavih obolenj.

Ne nazadnje redna telesna aktivnost izboljšuje kognitivne in gibalne sposobnosti, kar pomembno vpliva na kakovost življenja v starosti. Z rednimi vajami za gibljivost zmanjšujemo tudi nevarnost padcev in posledično poškodb z zlomi, ki so neredko zaplet, ki lahko pospeši konec življenja.

Kako bi ocenili prehranske navade slovenskih potrošnikov? Kaj opažate pri svojih pacientih kot zdravnik na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana?

Prehranske navade v Sloveniji so zelo različne, nanje izrazito vplivajo socialno-ekonomske razmere. Nižji kot je standard, slabše so prehranske navade. Na žalost, iz objektivnih razlogov, saj je zdrava prehrana praviloma dražja. Na območjih s slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami (npr. Prekmurje) je stopnja umrljivosti višja, pričakovana življenjska doba pa krajša, nedvomno tudi zaradi slabših prehranskih navad. To potrjujejo tudi raziskave, ki so jih opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

poudarek
»Nižja kot je stopnja izobrazbe in slabše kot so socialno-ekonomske razmere, večja je poraba sladkih pijač, nezdravih maščob, alkohola, visoko procesiranih živil in živil slabše kakovosti. Vse to vodi v debelost, s katero so povezani tudi sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in srčno-žilni zapleti.«

Dnevni časopisi so polni oglasov za prehranska dopolnila, ki naj bi pomagala pri odpravljanju marsikatere težave, tudi pri razstrupljanju. Celo v lekarni jih aktivno ponujajo in prodajajo potrošnikom. Jih res potrebujemo?

poudarek
» Globoko sem prepričan, da so prehranska dopolnila v veliki meri popolnoma nepotrebna, neredko celo škodljiva. To potrjujejo tudi raziskave. Vse kar naše telo potrebuje, lahko dobimo z zdravo in uravnoteženo prehrano. Razni dodatki, ki naj bi »razstrupljali« naše telo, so po mojem mnenju čista goljufija. Ne poznam niti ene raziskave, ki bi dokazala, da lahko s takim pripravkom »očistimo žile« ali »razstrupimo jetra«.

Pri tem moram opozoriti, da je zdravstveni inšpektorat na tem področju popolnoma zatajil in ne ščiti potrošnikov. Pripravke, ki niso skladni s 6. členom Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002, ki prepoveduje zdravstvene trditve na pripravkih, če ti niso dokazani z verodostojnimi raziskavami, bi namreč moral odstraniti s trga.

Seveda te zvarke v lekarnah oglašujejo, saj so plačani po prodaji. Kako strokovno upravičeno je to, pa je že drugo vprašanje, do katerega bi se, po mojem mnenju, morala opredeliti tudi Lekarniška zbornica Slovenije in Društvo farmacevtov Slovenije.

Veganstvo, vegetarijanstvo, mediteranska dieta, keto dieta, dieta s prekinitvami … Kako ustrezni so tovrstni načini prehranjevanja, ki so stalnica v medijih?

Modne diete, kot so veganstvo, vegetarijanstvo, intermitentno stradanje, keto, LCHF in druge, so tipični produkt današnjega potrošniškega načina življenja, ki temelji na propagandi in idejah raznih vplivnežev. Res je, da lahko ob natančnem upoštevanju teh diet shujšamo, a le redko kdo tak način prehranjevanja zdrži dalj časa.

Pri strogem vegetarijanstvu in veganstvu potrebujemo veliko znanja, da telesu zagotovimo vse snovi za nemoteno delovanje. Človekov način prehranjevanja se je razvijal milijone let. Ne nazadnje se je z začetkom kmetijstva in živinoreje pred 20.000 leti naše telo prilagodilo takemu življenjskemu slogu prehranjevanja, ki ga, nekoliko poenostavljeno, imenujemo tudi paleo prehranjevanje.

Zanimivo pa je, da je temu najbližja mediteranska prehrana (ne dieta!), za katero so številne raziskave dokazale, da je najbolj zdrava, saj se je naše telo v 20.000 letih nanjo prilagodilo.

Katera živila naj bodo stalnica v naši prehrani? Zakaj?

Več naj bo zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih živil in rib, nekaj naj bo tudi mesa. Načeloma velja, da nobeno živilo ni prepovedano, jih je pa kar nekaj, ki jih odsvetujemo. Vsekakor se moramo izogibati sladkorju in sladkanim pijačam, predelanim mesnim izdelkom, nezdravim maščobam (nasičenim in transmaščobnim kislinam), dosoljevanju itd. Kot sem že omenil, se je človeško telo z začetkom kmetijstva in živinoreje prilagodilo takemu načinu prehranjevanja. Temu se je prilagodil tudi mikrobiom, torej črevesna flora.

Če preskakujemo z ene diete na drugo, to povzroča pravi pretres v črevesju. Tako imenovana potovalna driska, ki je precej pogosta, ko potujemo v kraje z drugačnimi prehranskimi navadami, je tipična posledica takega pretresa, ko se mora črevesna flora prilagoditi novi prehrani.

Kakšna je prednost živil, označenih s »srčkom«, torej z znakom varovalnega živila?

S tem znakom smo poskušali po precej strogih merilih opredeliti tista živila iz posameznih skupin, ki so po trenutnem vedenju najbolj koristna za naše telo. Cilj je potrošnikom olajšati izbiro vsakodnevne prehranske košarice in s tem zagotoviti, da se čim bolj zdravo in raznoliko prehranjujejo.

Katera tveganja pa prinaša pitje alkohola, ki je v Sloveniji tudi med starejšimi močno razširjeno?

Alkoholne pijače poznamo že 13.000 let in so od nekdaj del prehrane. Težava pa je, ko pride do zlorabe in opijanja. Vsekakor alkohol ni bistvena sestavina prehrane, zato se mu je priporočljivo čim bolj izogibati. Še posebej skrb vzbujajoče je, da ni razširjen le med starejšimi Slovenci, ampak je zelo prisoten med mladimi, med katerimi je na žalost precej pogosto tvegano pitje.

Pitje alkohola ima številne za zdravje zelo škodljive posledice, kot so zastrupitev z alkoholom, agresivnost, prometne in druge nesreče ter poškodbe ob opitju, okvara jeter, možganov, težave pri učenju, kognitivni upad, depresija, anksioznost, pogostejša so nekatera rakava obolenja (npr. grla, ust, dojk, jeter, črevesa ...) in še bi lahko našteval. Skratka, alkohol ne prinaša nič dobrega, le zlo in bolezen.

Kako pomembna sta za zdravje poleg ustrezne prehrane tudi gibanje in spanec?

V okviru paleo načina življenja so morali ljudje za zagotovitev zadostne količine hrane vsak dan prehoditi tudi do 20 km. Torej je gibanje ena od temeljnih potreb človeka.

Dokazano so, da ljudje, ki se redno gibljejo, bolje spijo. Dokazano pa je tudi, da slab spanec ali pomanjkanje spanca vodita v depresijo, ki je eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete. Odrasel človek bi moral v poprečju spati 7 do 8 ur na dan.

Vseskozi govorimo o zdravih in koristnih navadah? Se jih lahko priučimo?

Seveda. Je pa res, da so »stare navade železna srajca« in nezdravih se je zelo težko otresti. Zelo pomembno je tudi, kakšne navade smo prenesli iz otroštva, saj so te običajno trdno zasidrane v našem načinu življenja. A če je volja, se da, le potruditi se je treba.

Spraševala je: Jasmina Bevc Bahar

Doit MJU srce logo 1