Tržni pregled prodajnih avtomatov s hrano in pijačo na štirih univerzah, ki smo ga izvedli skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, je razkril, da v avtomatih prevladujejo živila in pijače z nezdravim prehranskim profilom. Ponudba bolj zdravih živil, ki si jih študentje želijo, kar je razkrila tudi naša anketa, pa je bolj izjema kot pravilo.
Kaj smo že naredili?
Naj spomnimo, da smo v ZPStest 2/2016 objavili preliminarne rezultate ankete o zadovoljstvu študentov s ponudbo živil in pijač v prodajnih avtomatih (v nadaljevanju avtomatih) na njihovih fakultetah. Končni rezultati ankete se ne razlikujejo od preliminarnih rezultatov, zato naj le povzamemo, da si študentje želijo v avtomatih več svežega sadja, solat, smutijev, suhega sadja, oreškov in primerno kakovostnih sendvičev ter ponudbo živil, ki bo primerna tudi za vegetarijance in vegane.
V nadaljevanju pa razkrivamo, kakšna je resnična ponudba, zakaj ni drugačna, zakaj ni skladna s pričakovanji študentov, kakšne so cene živil iz avtomatov v primerjavi z enakimi živili v trgovini.
Kako je potekal tržni pregled avtomatov?
Na vseh štirih univerzah v Sloveniji (v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici in na Primorskem) smo v 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. Na fakultetah smo poiskali "otoke" z avtomati in popisali hrano in pijačo v 100 avtomatih, kar je na koncu pomenilo 3.281 vzorcev s 195 različnimi izdelki. Ob popisu smo na vsakem avtomatu kupili tudi sendviče in sadje ter nekatera druga živila, ki pa so v njih le izjemoma (npr. smuti, solata), večino drugih živil smo nakupili kasneje. Nato smo na živilih in pijačah preverili označbe in pri tistih, ki so imeli navedeno hranilno tabelo, s prehranskim semaforjem ocenili tudi njihovo hranilno vrednost. Rezultate si lahko ogledate na našem oblikovno in vsebinsko obogatenem spletnem portalu www.veskajjes.si v zavihku Mladi.
Katera živila prevladujejo v avtomatih?
Vsa živila in pijače iz avtomatov smo razdelili v sedem (7) glavnih kategorij, nato pa še v podkategorije, in sicer: tekočine (npr.: voda, sok, ledeni čaj ...), sladki prigrizki (npr.: sadne in žitne ploščice, napolitanke ...), slani prigrizki (npr.: čips, slane palčke ...), oreški in suho sadje, sendviči (npr.: z mesninami, ribami, vegetarijanski), jogurti (sadni in navadni), sveže sadje in zelenjava. In katera živila in pijače prevladujejo v avtomatih?
Slikovni prikaz zgovorno kaže, da so avtomati s hrano in pijačo na fakultetah napolnjeni predvsem z živili, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli in tudi maščobe.
V čigavem interesu je, da v avtomatih na fakultetah prevladujejo sladke pijače in živila z nezdravim prehranskim profilom? V interesu študentov zagotovo ne.
Je za "zdravo izbiro" še prezgodaj?!
Študentje poudarjajo, da si želijo več izdelkov z zdravim prehranskim profilom. Tudi Daša Kokole iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, nam je povedala, da so urniki študentov pogosto res polni in med predavanji preprosto nimajo časa za kosilo. Ker jim ostane na voljo samo hrana iz avtomatov, si želijo, da bi bilo v njih več zdravih prigrizkov, saj bi jih študentje zelo verjetno z veseljem kupovali. A izkušnje ponudnikov so drugačne.
Kot smo obljubili v reviji ZPStest 2/2016, smo največja ponudnika izdelkov v avtomatih, Delikomat in Avtomatic servis, vprašali, kako poteka izbira izdelkov, ki so na voljo študentom in ali se prilagajajo njihovemu povpraševanju. Oba ponudnika poudarjata, da je nabor izdelkov prilagojen strankam in/oziroma zahtevam naročnika. Hkrati pa poudarjata, da odziv študentov na možnost nakupa "bolj zdravih" živil ni bil vedno pozitiven. Iz podjetja Delikomat so sporočili, da so na nekaterih fakultetah ponudili študentom možnost nakupa veganskih sendvičev, vendar zanje ni bilo zanimanja in so jih morali veliko zavreči. Študentje skorajda niso kupovali tudi solat in sadja iz avtomatov, zato so zmanjšali tovrstno ponudbo oz. nekatere izdelke s kratkim rokom uporabnosti raje umaknili iz prodaje. Tudi v podjetju Avtomatic servis imajo podobne izkušnje. Poudarjajo, da so priča primerom, ko v prodajnem avtomatu konvencionalni izdelek nadomestijo z zdravim in ga nato v več kot 90 % zavržejo, ker ni zanimanja zanj. Glede na to, da si študentje želijo več "zdrave izbire", po kateri pa po besedah ponudnikov avtomatov ni dovolj povpraševanja, lahko razloge za to torej iščemo tudi v višji ceni izdelkov v avtomatih, v pogosto slabši kakovosti sendvičev in tudi v dejstvu, da študentje tovrstnih živil niso navajeni kupovati v avtomatih?
Kako naprej?
Naš projekt pa se nadaljuje. Pripravljamo priporočila za nabor izdelkov, ki naj bi bili v avtomatih na fakultetah, ki jih bomo uskladili z Ministrstvom za zdravje RS.
Tekočine – razkošna ponudba
538 vzorcev ne/gaziranih pijač, 342 vzorcev vode z okusom, 247 vzorcev kol, 177 vzorcev ledenega čaja in še bi lahko naštevali, na koncu pa še 9 vzorcev čokoladnega mleka in 7 vzorcev trajnega mleka. Skupaj je bilo 1.711 vzorcev tekočin, kar za kategorijo »tekočine« predstavlja več kot 50-odstotni delež v primerjavi z drugimi šestimi kategorijami živil (sladki prigrizki, sendviči ...).
| Jogurti so, a prevladujejo sadni Ponudba jogurtov v avtomatih je razmeroma skromna, med njimi pa prevladujejo sadni jogurti. V reviji smo o sadnih jogurtih že pisali (VIP 1/2014). Ugotovili smo, da vsebujejo dokaj malo sadja in preveč sladkorja. Študent z enim sadnim tekočim jogurtom iz avtomata, večina jih je naprodaj v 500-gramski embalaži, zaužije okoli 60 gramov sladkorja. To je kar 12 kock sladkorja! |
Brez dvoma je ponudba različnih tekočin v avtomatih dobra, pa vendar bi študentje glede na rezultate ankete del pijač v avtomatih raje zamenjali s kakovostnimi sendviči, svežimi solatami, jogurti ..., seveda po primernih cenah.
Ne nazadnje pa večina ponujenih tekočin vsebuje dodani sladkor, voda z okusom v pollitrski plastenki ima v povprečju okoli 20 gramov sladkorja, polliterska plastenka ledenega čaja pa več kot 30 gramov, lahko celo 45 gramov. Količina sladkorja v polliterski plastenki lahko pri nekaterih pijačah preseže 50 gramov, kar ne koristi nikomur.
Nihče ne pričakuje, da v avtomatih ne bo več sladkih pijač ter sladkih in slanih prigrizkov, a naj bo njihov delež manjši, možnost izbire bolj zdravih, kakovostnih živil pa večja.
|
Sendviči, takšni in drugačni
Pa so sendviči res tako slabe kakovosti, kot v anketi pravijo študentje? Označbe so pokazale, da lahko sendviči, predvsem tisti z mesninami, vsebujejo poleg upravičenih konzervansov tudi barvila, sladila in ojačevalce arome. Povprečen sendvič je težak 200 gramov, vsebuje 550 kcal (2.300 kJ), 20 gramov maščobe in 4 grame soli. Povedano drugače: študent, ki je zmerno telesno dejaven, z enim sendvičem vnese v telo okoli 20 % dnevnih energijskih potreb, dobrih 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli. Študentje imajo torej prav, da bi morali ponudbo sendvičev korenito spremeniti. |
Dražje kot v trgovini
Kot je razvidno iz preglednice, so cene v avtomatih pričakovano večje kot v trgovinah, pri nekaterih izdelkih sicer "le" 10 %, pri drugih, še posebej pri pijačah, pa so lahko tudi dvakrat večje. In če smo torej večje cene pričakovali, pa so nas bolj presenetile predvsem očitno velike razlike med cenami enakih izdelkov v avtomatih na različnih fakultetah.
Kako naprej?
Naš projekt pa se nadaljuje. Pripravljamo priporočila za nabor izdelkov, ki naj bi bili v avtomatih na fakultetah, ki jih bomo uskladili z Ministrstvom za zdravje RS.
