Koliko vode potrebujemo?
Potreba po vodi ni pri vseh ljudeh enaka. Odvisna je od starosti, zunanje in telesne temperature, od intenzivnosti in časa telesne dejavnosti, bolezenskih stanj, npr. bruhanja in driske, pa tudi od tega, kakšno hrano uživamo. Če uživamo bolj slano hrano in pri večjem vnosu živil, bogatih z beljakovinami, potrebuje telo več vode.

V nadaljevanju predstavljamo okvirne vrednosti za vnos vode, ki smo jih povzeli in priredili po priporočilih DACH (nemške, avstrijske in švicarske referenčne vrednosti za vnos hranil, ki jih je leta 2004 privzelo tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije).

Dehidracija ali pomanjkanje vode
Dehidracija je posledica nezadostnega nadomeščanja izgubljene vode. Naše telo izgubi največ vode s sečem, z znojenjem, z izdihanim zrakom in z odvajanjem blata. Odrasel človek tako dnevno odda dobra dva litra vode. Pri intenzivni telesni dejavnosti ali delu v vročem okolju pa lahko v eni uri izgubimo tudi več kot liter vode. V takšnih razmerah izgubljamo s sečem tudi minerale, ki jih moramo nadomestiti z rehidracijskimi praški (mineralne soli) oz. z napitki, ki vsebujejo tudi minerale. Če zadostno ne nadomestimo oddane vode s tekočino (nekaj vode vnesemo v telo tudi s hrano), se pojavi dehidracija. Blažja oblika dehidracije se kaže kot utrujenost, razdražljivost, glavobol, vrtoglavica, usta so suha in/ali razpokana, zmanjša se telesna dejavnost. Ali je raven tekočine v telesu primerna, lahko laično ocenimo tudi na podlagi pogostosti uriniranja in barve seča. Manj pogosto uriniranje in temneje rumeno obarvan seč sta dobra kazalnika, da telesu primanjkuje tekočine.

Varnostni mehanizem, ki nas ščiti pred dehidracijo, je občutek žeje. Potrebna pa je previdnost, saj je pri otrocih in starejših občutek žeje običajno nekoliko zmanjšan. Prav zato je treba še posebno skrb za zadosten vnos tekočine nameniti našim najmlajšim, ki so običajno preveč »zaposleni« z igro in drugimi dejavnostmi, da na pitje preprosto pozabijo. Starši in vzgojitelji so torej tisti, ki naj bi poskrbeli, da bodo otroci zaužili dovolj tekočine. Otroke je treba naučiti, da čez dan, pa tudi pri obroku, spijejo nekaj vode. Tudi starejše spodbujajmo k zadostnemu uživanju tekočine, saj bo tako njihovo počutje in razpoloženje boljše. Da bi preprečili dehidracijo, se moramo naučiti piti zadostno količino vode, tega pa se je najbolje naučiti že v mladosti.

Kofein in alkohol pospešita izločanje vode
Izgubljene vode pa ne nadomeščamo s pitjem pravega čaja, kave, alkohola in energijskih pijač! Kofein in alkohol namreč delujeta kot blaga diuretika, kar pomeni, da pospešita izločanje vode iz telesa. O tem, da je uživanje energijskih pijač skupaj z alkoholom lahko nevarno, smo v naši reviji že pisali. Spomnimo, da kofein v energijskih pijačah delno zabriše delovanje alkohola, zaradi česar slabše zaznamo morebitno vinjenost, pa čeprav imamo v krvi enako količino alkohola, kot če ne bi spili energijske pijače.

Ne priporočamo pitja sladkih pijač
Raziskave kažejo, da se naši mladostniki radi odžejajo z brezalkoholnimi sladkimi pijačami. Raziskava Pediatrične klinike v Ljubljani je na primer pokazala, da predstavljajo pijače z dodanim sladkorjem pri dečkih kar 44 % vse popite tekočine (povprečje: 683 ml/dan), pri deklicah pa 41 % (povprečje: 715 ml/dan). Tudi mednarodna raziskava HBSC (Health Behaviour in School-Aged Children), ki je potekala pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je pokazala, da so slovenski 15-letniki med 39 sodelujočimi državami na prvem mestu po pogostosti uživanja sladkih pijač, kar zagotovo ni nekaj, s čimer bi se lahko pohvalili. Raziskava je tudi pokazala, da se s starostjo povečuje uživanje sladkih pijač in da jih fantje pijejo pogosteje kot dekleta. Kar tri četrtine 15-letnikov po podatkih iz raziskave redno uživa sladke pijače.

Ob tem naj spomnimo, da prekomerno uživanje gaziranih in negaziranih sladkih pijač povečuje telesno težo, z njo pa je povezano tveganje za nastanek nekaterih civilizacijskih bolezni. Poleg tega so sladkim pijačam običajno dodane tudi kisline in zobozdravniki poudarjajo, da kisline in sladkor prispevajo k nastanku zobne gnilobe.

Danes je na voljo vedno več pijač brez dodanega sladkorja, a z dodanimi sladili. Energijska vrednost teh pijač je v primerjavi s pijačami z dodanim sladkorjem bistveno manjša, njihov okus pa je še vedno sladek. A kaj, ko nekatere znanstvene raziskave opozarjajo na povezavo med zaužitimi sladili in občutkom lakote; več sladil naj bi povečalo občutek lakote in posledično vplivalo na povečanje telesne teže.

Pijača na poti
Steklenica z vodo naj bo vedno v naši torbi in/ali avtomobilu. V vročih poletnih dneh mora biti steklenica v posebni izolirni torbici, v kateri voda nekaj ur ohrani osvežujočo hladnost. V Evropi bi morala biti praviloma voda iz pipe varna za pitje, razen če ni to posebej označeno. 

Če potujemo v bolj eksotične kraje in nismo prepričani, ali je vode iz pipe varna, raje pijmo ustekleničeno vodo; pa tudi pri tej se je dobro prepričati, ali je originalno zaprta. Ne pijmo pijač, v katerih je led, saj je ta lahko vir okužbe.

Klimatizirani prostor
V avtu, hotelski sobi in v letalu, torej v prostorih, ki so običajno klimatizirani, je lahko naš občutek žeje "zaveden". Zaradi suhega in hladnega zraka so naše potrebe po tekočini večje, zato večkrat, četudi ne čutimo žeje, popijmo požirek hladne, ne mrzle, vode.

Avtorica: dr. Tanja Pajk Žontar