V Sloveniji so glede pitja alkohola globoko zakoreninjene številne napačne predstave. Pri alkoholu varnega pitja ni. Pri starejših, ki pogosto hkrati jemljejo več zdravil, lahko že majhna količina alkohola povzroči resne težave. Preverite, kaj je na temo pitja alkohola in hkratnega jemanja zdravil povedala dr. Vesna Pekarović Džakulin, specialistka družinske medicine in medicine dela, prometa in športa.

Ali bolniki po vaših izkušnjah dovolj dobro razumejo, da lahko kombinacija alkohola z zdravili vpliva na njihovo delovanje ali povzroči neželene učinke?

Mislim, da večina ljudi zelo dobro ve, da alkohol ni povsem nedolžna snov. Zanimivo je, da smo glede tega zelo jasni, kadar govorimo o otrocih, mladostnikih ali nosečnicah. Kasneje pa se naš odnos spremeni. Vključijo se kultura, navade in tudi nekakšni obrambni mehanizmi: kozarec vina ob kosilu postane »dober za srce«, pivo »samo za žejo«, žganje pa »za boljšo prebavo«.

Danes imamo dovolj podatkov, da alkohola ne moremo priporočati kot nekaj, kar pijemo zaradi zdravja. To pa ne pomeni, da moramo ljudi strašiti ali moralizirati. Pomeni samo, da alkohol postavimo na pravo mesto: pijemo ga zaradi okusa, navade, druženja ali občutka sprostitve - ne pa kot zdravilo.

Pri starejšem človeku je pomembna še ena razlika. Z leti se spremeni telesna sestava in presnova, pogostejše so kronične bolezni in hkratno jemanje več zdravil. Zato mu lahko količina alkohola, ki nekoč ni povzročala opaznih težav, danes povzroči omotico, padec krvnega tlaka, hipoglikemijo (pomemben padec krvnega sladkorja), zaspanost, zmedenost ali padec.

Katera zdravila so v kombinaciji z alkoholom najbolj tvegana in zakaj?

Najprej bi izpostavila zdravila za spanje, pomirjevala, nekatera zdravila proti bolečinam in druga zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje. Alkohol lahko okrepi njihov sedativni učinek. Pri starejšem človeku nas v tem smislu ne skrbi samo zaspanost, ampak predvsem zmedenost, slabša koordinacija, padci in poškodbe.

Druga pomembna skupina so zdravila za zniževanje krvnega tlaka in diuretiki. Alkohol lahko dodatno zniža krvni tlak, zato se lahko pojavijo omotica, nestabilnost ali celo omedlevica.

Pri sladkorni bolezni je potrebna posebna previdnost predvsem pri inzulinu in zdravilih, ki lahko povzročajo hipoglikemijo. Alkohol lahko moti uravnavanje glukoze, hipoglikemija pa se lahko pojavi tudi z zamikom. Njeni znaki - zmedenost, motnje govora, nestabilnost - so lahko celo podobni opitosti.

Pozorni moramo biti tudi pri zdravilih proti strjevanju krvi. Pri varfarinu lahko alkohol vpliva na njegov učinek in poveča tveganje za krvavitve, že sam alkohol pa poveča tudi nevarnost padcev. Pri človeku, ki prejema antikoagulante, ima lahko padec z udarcem v glavo bistveno resnejše posledice.

Ne bi pa želela ustvariti vtisa, da obstaja preprost seznam »prepovedanih tablet«. Pri bolnikih je pogosto pomembnejša kombinacija starosti, krhkosti, bolezni, zdravil in alkohola kot pa eno samo zdravilo.

Katere so najpogostejše napačne predstave o tem, koliko alkohola je »še varno«?

Verjetno je najtrdovratnejši mit, da je majhna količina alkohola zdrava, predvsem »kozarec rdečega vina za srce«. Sodobna priporočila so precej bolj previdna. Alkohol je toksična in psihoaktivna snov ter dokazano rakotvoren; pri tveganju za raka ne poznamo količine, pri kateri bi lahko rekli, da je tveganje ničelno. Preprosto povedano: manj je bolje, nič pa pomeni najmanj tveganja.

Ob tem je zelo pomembno povedati, da tveganje ni pri vseh ljudeh enako. Posebej previdni moramo biti pri otrocih in mladostnikih, v nosečnosti, med dojenjem, pri starejših in krhkih ljudeh ter pri ljudeh s kroničnimi boleznimi ali številnimi zdravili.

Pogosta zmota je tudi, da pri alkoholu obstajata samo dve kategoriji: »normalno, varno pitje« in »odvisnost od alkohola«. V resnici je med njima širok spekter. Človek ni nujno odvisen od alkohola, da bi mu alkohol že škodil.

Tveganje se povečuje s količino in pogostostjo pitja, pomembne pa so tudi okoliščine in človekova ranljivost. Kozarec, ki pri nekomu predstavlja majhno tveganje, je lahko precej bolj problematičen pri starejšem ali krhkem človeku, pri bolezni jeter, sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja, motnjah ravnotežja ali ob določenih zdravilih.

Zato se mi zdi izraz »normalno pitje« nekoliko zavajajoč. Bolje je govoriti o pitju z manjšim ali večjim tveganjem. In še pomembneje: vprašanje ni samo »Ali je človek odvisen?«, ampak tudi »Ali mu alkohol že povzroča zdravstveno tveganje ali škodo?«

Prav ta napačna delitev nam včasih omogoča, da sami sebe pomirimo: »Saj nisem alkoholik, torej moje pitje ni problem.« Med tema dvema skrajnostma pa je velik prostor, kjer lahko alkohol vpliva na krvni tlak, spanec, razpoloženje, tveganje za rak, padce, kronične bolezni in delovanje zdravil - dolgo preden lahko govorimo o odvisnosti.

Slovenija ima pri tem še kulturni izziv. Alkohol je pri nas zelo dostopen in močno vpet v praznovanja, druženje in celo šport. Zato se mi zdi pomembno, da naredimo nekaj, kar smo kot družba že uspešno naredili na nekaterih drugih področjih: da ločimo družbeno sprejemljivost od zdravstvene koristnosti. Nekaj je lahko del naše tradicije, ne da bi bilo zato zdravo.

Kateri znaki naj bolnika ali njegove svojce opozorijo, da je kombinacija alkohola in zdravil že povzročila težavo?

Prvi znaki so pogosto zelo nespecifični: nenavadna zaspanost, vrtoglavica, nestabilnost pri hoji, padec, zmedenost, motnje govora, nenadna sprememba vedenja, izrazita slabost ali bruhanje.

Posebej resno moramo vzeti izgubo zavesti, težko prebujanje, motnje dihanja, krče, znake možganske kapi, hudo hipoglikemijo, bruhanje krvi ali drugo večjo krvavitev ter vsak pomembnejši udarec v glavo pri človeku, ki jemlje zdravila proti strjevanju krvi. Takrat je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Pomembno je tudi, da nenadne zmedenosti pri starejšem človeku ne odpravimo z razlago »saj je samo malo popil«. Za spremembo stanja je lahko odgovorna kombinacija alkohola in zdravil, lahko pa se za njo skriva tudi povsem druga akutna bolezen.

Kakšen konkreten nasvet bi dali starejšemu bolniku z več kroničnimi boleznimi, ki se ob praznovanjih ne želi popolnoma odpovedati kozarcu vina ali piva?

Najprej ga ne bi obsojala. Zdravnik mora vedeti, kako človek v resnici živi, ne kako bi po našem mnenju moral živeti. Zato se mi zdi veliko bolj koristno vprašati: Kaj za vas pomeni ta kozarec alkohola?

Če nekdo jemlje več zdravil, je krhek, ima težave z ravnotežjem, pogoste padce, bolezen jeter, slabo urejeno sladkorno bolezen ali jemlje pomirjevala oziroma uspavala, je lahko tudi majhna količina alkohola pomembna. Takrat je najbolje, da se o tem konkretno pogovori z zdravnikom ali farmacevtom.

Obenem bi rada priznala še nekaj, o čemer premalo govorimo: ljudje alkohola ne pijejo samo zato, ker jim je všeč okus. Alkohol kratkotrajno zmanjšuje napetost in tesnobo in prav zato ljudje po njem radi posežejo. Težava je, da je ta učinek kratkotrajen; pri rednem pitju lahko alkohol dolgoročno poslabša spanec, tesnobo in razpoloženje.

Zato moj cilj ni ljudem vzeti praznovanja, druženja ali užitka. Želim pa, da se o alkoholu odločamo na podlagi realnih informacij in ne mita, da »malo alkohola koristi zdravju«. Če pijemo, naj bo to zavestna osebna odločitev - ne zdravstveno priporočilo.