Približno 2 milijardi svetovnega prebivalstva obeh spolov in vseh starosti je debelih oz. imajo prekomerno telesno maso, kar vpliva na številne srčno žilne bolezni, sladkorno bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj in posledično na več kot 3 milijone smrtnih primerov letno. Prav okoljski in socialno ekonomski faktorji so glavni dejavniki, ki prispevajo k epidemiji debelosti. Pri tem pa ima prehranjevanje stran od doma, tudi nakup hrane v prodajnih avtomatih, pomembno vlogo.
Vendar pa raziskave Zveze potrošnikov Slovenije in Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, ki so potekale v okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 Ministrstva za zdravje, kažejo, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir.
V prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo, visoko energijsko vrednostjo ter visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja. |
Odgovornost za zdravje ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak predvsem celotne družbe. Vlaganje v zdravje ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kvaliteto življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo, obiskujejo, hodijo na zdravstvene preglede itd. Potrebno je ustvariti okolje, ki bo ponujajo in spodbujalo zdrave izbire. Zaradi stiske s časom ali pomanjkanja druge ponudbe, je prodajni avtomat večkrat priročna, a ne vedno niti zdrava niti cenovno ugodna izbira.
"Ministrstvo za zdravje v okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija v sodelovanju s partnerji izvaja ukrepe, ki vodijo k bolj zdravemu prehranjevanju. Tudi ponudbi v prodajnih avtomatih namenjamo posebno pozornost. Zaposlene, paciente in obiskovalce zavodov ter študente, bi želeli skozi sofinancirane programe nagovoriti, da tudi v prodajnih avtomatih izbirajo živila, ki so po svoji sestavi ustreznejša. Odločevalce v zavodih pa bi želeli spodbuditi k razmisleku o sporočilu, ki ga prenašajo ljudem skozi ponudbo, ki je na voljo v njihovem zavodu. Podatki kažejo, da se ponudba počasi, a kljub vsemu izboljšuje. Naš cilj je, da imajo študentje, obiskovalci zavodov, kot tudi pacienti in zaposleni, možnost izbrati tudi zdravo ponudbo v avtomatih," je povedala dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.
Še veliko prostora za izboljšave
Zdrava izbira v prodajnih avtomatih ni samoumevna, a pestra in privlačna ponudba ima pri tem pomembno vlogo. "Prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije pozivamo odločevalce, ki omogočajo namestitev avtomatov v svojih prostorih, da v razpis vključijo predlagane smernice in priporočila za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir. Prav tako pa naj se z vidika okolja in zdravja v idealnem primeru namesto avtomatov omogoči raje pitje neposredno iz pipe ali pitnika, ki naj bo nameščen v vsaki zdravstveni in socialno varstveni ustanovi," sta poudarili doc. dr. Urška Rozman in prof. dr. Sonja Šostar Turk iz Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede in ob tem izpostavila: "V sklopu raziskave Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede je bilo popisanih 188 ustanov v vseh statistični regijah v Sloveniji in 5625 izdelkov. Izsledki raziskave kažejo, da so prodajni avtomati v več kot treh četrtinah napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, medtem, ko se bolj zdrava izbira (sveža sadje in zelenjava, smoothie) pojavljajo v zelo nizkem deležu (manj kot 1 %)."
Na ZPS, kjer smo pregledali ponudbo v prodajnih avtomatih na visokošolskih zavodih sicer opažamo nekaj pozitivnih sprememb v primerjavi z letom 2016, ko smo izvedli prvi pregled, kar kaže da so določena prizadevanja tudi na strani ponudnikov. "Če želimo urediti problematiko neustrezne ponudbe v prodajnih avtomatih in širše nezdravih prehranskih navad študentov, moramo zaostriti ne le vstopne pogoje, ampak vzporedno izobraževati tako študente kot ponudnike (prodajnih avtomatov in tudi subvencioniranih obrokov) o zdravih prehranskih izbirah in kako jih omogočiti po dostopni ceni," opozarja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije. Zdrava ponudba študente dodatno motivira in spodbuja k zdravemu načinu življenja.
Več o ugotovitvah pregleda v 2018 najdete na spletni strani VešKajJeš |
Fakultete, zdravstveni domovi ne smejo biti prostor za promocijo nezdravih izbir
"Avtomati so odličen primer komercialnih determinant našega prehranjevanja. Torej kako ponudniki preko oblikovanja okolja, kjer preživimo veliko časa, narekujejo naše prehranjevalne navade saj izkoristijo dejstvo, da pogosto nimamo časa ali priložnosti za drugačen obrok. Zato je izredno pomembno, da je ponudba v teh okoljih zdrava in da ne dopustimo da so fakultete in zdravstveni domovi prostor za dodatno promocijo nezdravih ultra-procesiranih živilih in sladkih pijač, kot je bilo to do sedaj," pa opozarja Urška Erklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede z novim študijskim programom: Preventivna in klinična prehrana
Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. "Zato je zelo pomembno uravnoteženo prehranjevanje, katerega cilj je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), kot tudi prekomerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni," je izpostavila pomen uravnoteženega prehranjevanja in razlog za uvedbo nove študijske smeri na študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega na UM FZV `Preventivna in klinična prehrana´, prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar iz Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, ki je ob tem dodala: "Z izobraževanjem in s ciljano promocijo o zdravem načinu prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev Slovenije." Študij se je pričel izvajati v študijskem letu 2019/2020 in bo trajal 2 leti, študentje pa bodo ob uspešnem zaključku študija prejeli strokovni naziv: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege.
Oglejte si: predstavitve s tiskovne konference