Prepiši črtno kodo na izdelku in pridobi koristne informacije o njegovi sestavi.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije skupaj z Mladinsko zvezo brez izgovora v okviru programa ŠTUDENT – VEŠ KAJ JEŠ,  ŠTUDIRAM, HRANO PREMIŠLJENO IZBIRAM, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, študente osveščamo o zdravih izbirah in spodbujamo veščine za samostojno pripravo hrane, hkrati pa nagovarjamo tudi fakultete in ponudnike hrane (restavracije, ponudnike avtomatov) o zagotavljanju možnosti zdravih izbir. 

Ponudba mora ostati cenovno dostopna, vendar bolj zdrava, pestra, privlačna in primerna za vsakodnevno prehranjevanje Kljub zdravim jedem, ki se znajdejo na jedilnikih je ponudba teh preskromna. 


O tem, kako ustrezni so obroki, ki jih ponujate restavracije na bone, kar smo preverili v letih 2017 in 2018 v okviru pregleda študentskih kosil v restavracijah, smo vas že obvestili. Ponudbo še vedno spremljamo, obroke ocenjujemo vizualno, glede na sestavine in razmerje živil na krožniku, zato želimo na začetku študijskega leta 2019/ 2020 ponovni poudariti, da je pravilno razmerje hranil na krožniku sledeče:

  • ¼ krožnika naj predstavlja škrobno živilo;
  • ¼ krožnika naj predstavlja kvalitetno beljakovinsko živilo;
  • ½ krožnika naj predstavlja zelenjava;

To razmerje se sklada s Smernicami zdravega prehranjevanja za študente, katerim bi glede na Zakon o subvencioniranju študentske prehrane moral slediti vsak ponudnik, ki pripravlja študentskega kosila. Prepričani smo, da je ponudbo moč izboljšati in tako študentom ponuditi več zdravih izbir, saj so možnosti zdrave izbire še vedno (pre)skromne. 

Poleg predlogov za načrtovanje jedilnika, ki smo jih navedli v dopisu 2018, želimo pa glede na rezultate fokusne skupine med študenti izpostaviti še dva predloga:

1. Študentje si želijo več brezmesnih obrokov, več zdrave izbire. Za zdrav in pa kakovosten obrok so pripravljeni (občasno) odšteti tudi več. Študentje se, kljub cenovni občutljivosti, zavedajo, da ima zdrav, kakovosten obrok svojo ceno. Takšna odločitev pa ni le zdrava, ampak tudi odgovorna do okolja. Z uravnoteženo prehrano in omejenim uživanje predvsem mesa, mesnih izdelkov in hrane `od daleč´ (ki prepotuje preveč kilometrov do mize) lahko pripomoremo k dolgoročnim spremembam.
 
2. Študentje si želijo spoštljive in enakovredne obravnave z gosti, ki ne jedo 'na bone'. Študentje so na fokusni skupini izpostavili, da se določeni ponudniki do študentov obnašajo drugače kot do ostalih gostov, posedejo jih drugam, dobijo na manjših krožnikih, niso primerno postreženi (čakajo predlogo, ne dobijo vode ipd.).

Na ZPS si bomo skupaj s partnerji prizadevali, da bodo imeli študentje na razpolago več zdravih izbir. K temu lahko prispevajo tudi študentje-inšpektorji, če in ko bodo imeli več pooblastil. Ti danes ne ocenjujejo kvalitete,temveč le skladnost z razpisom, kar pa je premalo zavezujoče glede ponudbe.

Zavedamo se, da je poleg zagotavljanja ustrezne ponudbe zelo pomembno tudi izobraževanje na strani študentov, saj povpraševanje narekuje ponudbo in dokler bodo jedli tovrstne obroke jih boste ponudniki ponujali. Problematiko prehranskih navad študentov smo izpostavili že v dopisu, poslanem v letu 2018. V vmesnem obdobju pa smo s partnerji na projektu študente prek številnih razpoložljivih kanalov (družbenih omrežij, brošure, Veš, kaj ješ dogodkov na fakultetah, predavanj ipd.) osveščali o zdravih prehranskih izbirah, nagovarjamo pa tudi dijake, bodoče študente. 

Ponovno poudarjamo, da odgovornost za zdravje ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak celotne družbe. Vlaganje v zdravje namreč ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kakovost življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo. In v primeru prehrane študentov, ste ponudniki obrokov na bone izjemno pomemben člen v tej verigi. Zaradi pomanjkanja časa in kuharskih veščin so restavracije, ki ponujajo obroke na bone večinoma prva izbira študentov za glavni obrok v dnevu. Ne pozabite tudi na pomen izobraževanja kuharjev v restavracijah. 

Kaj bi lahko ponudniki prehrane zelo hitro spremenili za manj soli in maščob na krožniku:

1. S spremembo v načinu priprave jedi lahko naredimo veliko: na primer glede na rezultate testiranja je v ocvrtem zrezku lahko med 9,5 in 15,9 gramov maščobe na 100 gramov. Ogromna razlika. Še večja je, če namesto ocvrtega zrezka (s panado) ponudim naraven zrezek. 
 
2. Glavni obrok naj ne bo prevelik. Primerne so manjše porcije mesa in ocvrtega krompirčka, predvsem pa ne ocvrta priloga poleg ocvrte jedi.
 
3. Za zagotavljanje velikosti obroka, naj se kot priloga raje doda parjena ali pečena zelenjava.

Priporočeni načini priprave hrane: živila se parijo, kuhajo ali pečejo v parnih konvektomatih ali dušijo v lastnem soku oziroma blanširajo z ne preveč dodanih maščob in soli. Za okus naj se raje dodajajo različne začimbe in kombinirajo načini priprave. Načini priprave kot so praženje na maščobi in cvrtje odsvetujemo.

Želimo si več uravnoteženih jedilnikov in predvsem zavedanja, da lahko le skupaj pripomoremo k bolj zdravi družbi. Vaš angažma je v tem primeru ključen. Za dodatna pojasnila se prosim obrnite na Jasmino Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).  

S spoštovanjem,

Zveza potrošnikov Slovenija in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, partnerja na projektu Veš, kaj ješ študent