Mikrobe ali mikroorganizme (bakterije, plesni in kvasovke, viruse itd.) najdemo povsod, v in na rastlinah, živalih in ljudeh, v zemlji, vodi in zraku. Vedno živijo v združbah - mikrobiotah.
Poznamo tri tipe mikroorganizmov:
- dobre, ki pomagajo narediti določena fermentirana živila in pijače, kot je jogurt, sir, kislo zelje in repa, pivo in vino, kruh, pršut itd.
- Slabe mikroorganizme, ki povzročijo, da se hrana pokvari, zgnije, splesni, da ni užitna.
- Nevarne oziroma škodljive za zdravje, ki povzročijo zastrupitve in bolezenska stanja, bruhanje, diarejo in celo smrt.
| V Evropi vsako minuto 44 ljudi zboli zaradi zaužitja nevarnih živil, večina se okuži doma. |
Kako preprečiti zastrupitve s hrano?
6 osnovnih pravil:
- vzdržujte čistočo v kuhinji. Dobro očistite ali operite vse delovne kuhinjske površine, posodo in pribor.
- Zavarujte kuhinjo pred insekti in drugimi živalmi.
- Umijte si roke preden začnete pripravljati hrano in večkrat med samo pripravo. Vedno si umijte roke po uporabi stranišča.
- Ločujte surova živila od kuhane hrane, da preprečite križno (medsebojno) kontaminacijo.
- Živila dobro prekuhajte, da uničite mikroorganizme.
- Shranjujte hrano na primerni temperaturi, hladno pod 5°C in toplo nad 60°C.
Zakaj?
Nevarni mikrobi se zadržujejo na rokah, kuhinjskih brisačah, deskah za rezanje in najmanjši kontakt prenese nevarne mikrobe na hrano.
Pomembno: Ločujte surovo hrano od kuhanih živil
- Ločeno shranjujte in obdelujte surovo meso in ribe od drugih surovih in skuhanih živil.
- Ne uporabljajte istih nožev, pribora ali desk za rezanje živil, ki jih boste užili surove in tistih, ki jih boste po obdelavi še kuhali.
- Shranjujte hrano v posodah, da se izognete stiku surovih in pripravljenih živil.
Zakaj?
Surova živila, posebno meso, perutnina ter ribe in njihovi sokovi lahko vsebujejo nevarne mikrobe, ki jih lahko prenesemo na druga živila med pripravljanjem hrane in shranjevanjem.
Živila dobro prekuhajte
- To še posebej velja za meso, jajca, ribe in školjke.
- Juhe in dušena živila naj vrejo vsaj dve minuti, meso naj v središču doseže vsaj 70°C, perutnina več kot 80°C. Idealno je, če pri tem uporabljate termometer.
- Pri ponovnem pogrevanju živilo dobro prekuhajte.
Zakaj?
Pravilno (pre)kuhanje ubije skoraj vse nevarne mikrobe. To še posebej velja za mleto meso, večje kose mesa in perutnino. Študije dokazujejo, da so živila segreta nad 70°C varna za uživanje.
Shranjujte hrano na primerni in varni temperaturi
- Ne puščajte hrane na sobni temperature več kot 2 uri.
- Ohladite in shranite kuhano hrano in občutljiva živila v hladilniku pod 5°C.
- Postrežena kuhana hrana naj bo vedno vroča, nad 60°C.
- Ne shranjujte hrane predolgo v hladilniku. Le dan ali dva dni, če je ne boste porabili v tem času, pa hrano zamrznite.
- Ne odtajajte zamrznjenih živil na sobni temperaturi ali pod vodo, odtajajte v hladilniku ali pa kuhajte zamrznjeno.
Zakaj?
Pri sobni temperaturi ali temperaturi nižji od 60°C se nevarni mikroorganizmi hitro razmnožujejo. Kadar ohlajena živila shranjujemo na temperaturi pod 5°C (ne predolgo) in skuhana nad 60°C (do 2 uri) je razmnoževanje mikrobov počasnejše ali se ustavi.
Uporabljajte pitno vodo in zdrava surova živila
- (Neoporečna) voda iz pipe je dobra izbira za gašenje žeje in pripravo hrane. Če niste prepričani, da je neoporečna, jo prekuhajte.
- Nakupujte sveža in zdrava živila.
- Ko izbirate predelana živila, naj bodo pasterizirana.
- Vedno operite surovo sadje in zelenjavo.
- Živil s pretečenim rokom uporabe raje ne zaužijte.
Zakaj?
Surova živila, voda in led so vedno lahko okužena z nevarnimi mikrobi. Na in v poškodovanih ali kako drugače pokvarjenih živilih se tvorijo toksini plesni. K zmanjšanju tveganja okužbe s hrano pripomore tudi prebiranje, čiščenje in pranje živil.
