V anketi o označevanju živil, ki smo jo izvedli v oktobru, je sodelovalo 1063 potrošnikov, ki nas spremljajo na naših spletnih straneh. Veseli nas, da ti potrošniki že vedo, da je pomembno tudi branje hranilne tabele in sestavin: kar 71,9 % jih je namreč odgovorilo, da so pri izbiri izdelka pozorni tako na sprednjo stran kot tudi na sestavine in hranilno tabelo, ostali pogledajo le sprednjo stran embalaže, ali pa izbirajo po znamki in po spominu.

Večina anketirancev pravi, da vedno ali pogosto tudi preberejo seznam sestavin in hranilno vrednost na predpakiranih živilih. Tisti, ki pa seznam sestavin in hranilno vrednost preverijo gleda na živilo (13,1 %) pa najpogosteje podrobno pregledajo živila, ki jih še ne poznajo in jih kupujejo prvič, sledijo sladkarije, mlečni izdelki predvsem jogurti in kosmiči ter pijače. Na izbiro potrošnikov poleg cene najbolj vplivata tudi informaciji o sestavinah (35,4 %) ter poreklu in kraju proizvodnje (29,3 %), glede na odgovore pa pri izbiri le redki pripisujejo večjo težo informaciji o hranilni vrednosti (9,8 %).

Na kaj ste najbolj pozorni pri nakupu izdelka s prodajne police?

Kako pogosto preberete seznam sestavin in hranilno vrednost na živilih?

Ko imate na voljo več podobnih izdelkov na polici, kaj poleg cene najbolj vpliva na vašo odločitev?

Potrošnike smo postavili pred preizkus. Predstavili smo jim slike sprednje strani treh sadnih jogurtov, pri čemer nas je zanimala ocena potrošnikov glede vsebnosti jagod in sladkorja v izdelku. Izkazalo se je, da so jih pri izbiri odgovora vodile navedbe na embalaži (na primer extra, veliko koščkov sadja), in sama fotografija ter zaupanje blagovni znamki.

Poglejte sadne jogurte na sliki. Kateri po vašem mnenju vsebuje največ jagod?

Slike izdelkov Kolikšen menite, da je delež jagod v sadnem jogurtu na sliki: Koliko menite, da je sladkorja v sadnem jogurtu na sliki?

Kliknite na fotografijo za povečavo

Podoben preizkus smo ponovili in potrošnikom postavili tri slike istega izdelka žita za zajtrk. Najprej le sliko sprednje strani izdelka, nato sliko sprednje strani in hranilne tabele, ki je na zadnji strani izdelka. Sledila je še slika, na kateri smo hranilne vrednosti ovrednotili s prehranskih semaforjem. Zanimalo nas je, koliko sladkorja, maščobe, nasičenih maščobnih kislin in soli po potrošnikovem prepričanju prikazani izdelek vsebuje. Izkazalo se je, da je potrošnikom pri oceni, ali posamezni izdelek vsebuje malo, srednje ali veliko določenega hranila najbolj v pomoč prehranski semafor. Med tem ko so potrošniki že s pogledom na sprednjo stran izdelka pravilno ugotovili, da izdelek vsebuje veliko sladkorja, pa jim ocena vsebnosti maščob in nasičenih maščob ni šla tako zlahka. Izkazalo se je, da jim le s pomočjo slike sprednje strani in hranilne tabele ni uspelo pravilno ovrednotiti vsebnosti maščobe in nasičenih maščobnih kislin, med tem ko jim je prehranski semafor pomagal do pravilnega odgovora.

Koliko sladkorja, maščobe, nasičenih maščobnih kislin in soli mislite, da vsebuje izdelek na sliki?

Kliknite na fotografijo za povečavo

Ponovno smo sodelujočim prikazali slike, in sicer tri vrste kosmičev, sodelujoči pa so odgovarjali, kateri od izdelkov vsebuje veliko sladkorja, malo maščob in malo soli. Najprej so odgovarjali le na podlagi sprednje strani embalaže in hranilne tabele, pozneje še ob pomoči prehranskega semaforja. Ponovno se je izkazalo, da ob pomoči prehranskega semaforja lažje ugotovijo, kateri izdelek ima malo, srednje oziroma veliko sladkorja in maščob oziroma soli, saj same številke v hranilni tabeli potrošniku pogosto ne zadoščajo pri tej oceni.

Kateri izdelki na sliki vsebujejo:


Kliknite na fotografijo za povečavo

Kateri izdelki na sliki vsebujejo:

Kliknite na fotografijo za povečavo

Informacije na embalaži predpakiranega izdelka so edini podatek, ki ga ima potrošnik o izdelku. Zato je zelo pomembno, da jo potrošnik skrbno prebere, a kot se je tokrat in že velikokrat poprej izkazalo, potrošnik informacije o hranilni vrednosti ne razume najbolje. Potrošnik pogosto zgolj iz tabele ne zna oceniti, ali posamezno živilo vsebuje malo, srednje ali veliko posameznega hranila, zato si v ZPS in številnih drugih potrošniških organizacijah že vrsto let prizadevamo, da bi bila živila označena na bolj enostaven in razumljiv način. Že od leta 2006 podpiramo prostovoljno, dodatno označevanje hranilne vrednosti v obliki `prehranskega semaforja´, ki ga je uvedla britanska Food Standard Agency. Semafor z rdečo (veliko), rumeno (srednje) in zeleno (malo) barvo opozori potrošnika na tista hranila, ki so pomembna za zdravje (maščoba, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol ter prehransko vlaknino v 100 gramih živila), omogoča mu hitro primerjavo med istovrstnimi živili ter s tem boljše izbire za zdravo oz. uravnoteženo prehranjevanje.