O sadju, ki dozori v Sloveniji poleti: avgusta v Sloveniji dozori in dozoreva največ zelenjave in sadja. Obsijano s poletnim soncem je slovensko sadje je v tem času dozorelo, polnega okusa in sveže.
Avgust je poln jagodičevja, kot so: maline, robide, borovnice, brusnice in nekatere sorte iz družine Ribes. Dozori tudi koščičasto sadje: breskve, marelice, nektarine, slive, češplje, ringloji ali renklode, pa tudi zgodnje sorte jabolk in hrušk ter melone in lubenice. Vsem naštetim sortam poletnega sadja je skupno to, da ga ne moremo dolgo skladiščiti, ker mora popolnoma dozoreti na drevesu ali grmičku, po obiranju ne dozoreva tako kot recimo jabolko ali kivi.
| Poreklo svežega sadja in tudi zelenjave mora biti označeno ob izdelku: pridelano v Sloveniji (če je slovenskega porekla). |
Rdeče, oranžno, modro za zdrav dan
Sadje je pisanih barv zaradi vsebnosti fitonutritenov ali rastlinskih hranil, ki jih je v zrelem sadju zelo veliko. Fitonutrienti dajejo sadju in zelenjavi vonj, okus in barvo. Rastlina se z njimi ščiti pred škodljivimi vplivi okolja: pravzaprav so njen imunski sistem.
Vemo, da fitohranila pomagajo vzdrževati naše zdravje, ne vemo pa še natančno kaj se s fitohranili v telesu dogaja. Največji učinek imajo fitohranila, če pojemo cel sadež, ker je pomembno medsebojno delovanje vitaminov in fitonutrientov svežega in na soncu dozorelega sadeža.
| Glede na kemično strukturo poznamo veliko vrst fitohranil, to so npr. karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni.... Znanstveniki za večino fitohranil še niso natančno odkrili, kako pravzaprav delujejo v človekovem organizmu. Znano pa je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidantski zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzroča kajenje in druge strupene snovi. |
Robidnice, maline, borovnice, brusnice...
Rastejo v naših gozdovih ali jasah, na tržnici boste zanje odšteli med 8 do 10 evrov za kg, a pri tem sadju ni nič odpadka. V naravi to sadje zori postopoma, zato nabirajte le tiste sadeže, ki se zlahka odtrgajo in imajo za vrsto značilno barvo. Ob nakupu izberimo samo zrele in nepoškodovane sadeže, borovnice pa morajo imeti rahel belo-sivkast sij. Zdravi in zreli sadeži zdržijo v hladilniku, ohlajeni pod 4 stopinje Celzija do tri dni, najbolje pa je, da jih pojemo v dveh dneh. To sadje je primerno tudi za zamrzovanje.
Domači sladoled 250 g zamrznjenih jagod zmiksamo s 100 ml sladkanega kondenziranega mleka ali 100 ml sladke smetane. Mikser mora biti močan in primeren za drobljenje ledu. |
To jagodičevje ni energijsko bogato, ima le približno 50 kcal na 100 gramov. V njih je malo sladkorja: le so 4,5 do 6,5 g sladkorja / 100 g sadja in veliko vlaknin 5 do 7 g / 100 g sadja.
...ribez...
Poznamo rdeči ribez (Ribes rubrum), ki izvira iz srednje Evrope (v Sloveniji imamo avtohtono sorto) in črni ribez (Ribes nigrum), ki izvira iz Rusije. Iz Evrope izvira tudi kosmulja (Ribes Grossularia), ter josta, ki je križanec med črnim ribezom in kosmuljo. Pri nas vse vrste ribeza dobro uspevajo, a so malo pozabljeno poletno sadje. Za črni ribez je značilno, da ima bolj kisel in trpek okus in ga večinoma uporabljamo za predelavo in sušenje. Zdrave in zrele sadeže, ki so še vedno na peclju, lahko dobro skladiščijo pri 2 oC, saj obdržijo hranilne lastnosti kar cel mesec. Ribez ima veliko pektina, zato iz njega z lahkoto skuhamo džem ali naredimo strjenko. Pektin je topna vlaknina, ki v želodcu rahlo nabrekne in pomaga pri peristaltiki v prebavnem traku.
Dozoreli sadeži ribezov vseh vrst imajo na 100 gramov le okoli 50 kalorij in vsaj 40 mg vitamina C (polovico dnevne potrebe po vitaminu C), črni ribez pa vsebuje še več vitamina C kot paprika: kar okoli 180 mg. Ribezi imajo okoli 4 g vlaknin / na 100 g sadja.
...sliva ali češplja?
Češplje, slive in ringlo je sadje s koščico in zori od srede julija, do srede septembra. Češplja, tako pravijo strokovnjaki, je samo ena sorta in to domača češplja (je manjša od sliv in dozori v septembru), vse ostale sorte pa so slive. Poznamo veliko sort, obiramo zrele sadeže, ki so največkrat temnovijoličasto modre barve, ringloji pa vedno rumeni do rdečkasti in nikoli vijoličastomodri. Kadar so obrane nezrele, so medlega okusa, lahko tudi grenko-kisle.
Češplje za prevoz do trgovskih polic včasih celo povoskajo. Privoščite si tiste z drevesa, kadar so res zrele, jih zlahka odtrgamo s pecljem vred. Ringloji zorijo najprej, divji, ki so manjši, pa so stalnica po naših parkih. Slive, češplje in ringloji so prvo sadno drevje, ki ga je človek `udomačil´. Zaradi popularnosti v pridelavi, zdrave so tudi suhe slive, so cenejše kot jagodičevje.
S prehranskega vidika vsebujejo kar nekaj vitamina A, karoteniodov in luteina, vitamine B kompleksa razen B12, vitamina C (okoli 12 mg / 100 g sadja) in le okoli 45 kcal / 100 g sadja, 9 g sladkorja in 2-3 g vlaknin na 100 gramov sadja.
