Med je eno izmed najpogosteje potvorjenih živil na svetu, žal so nepravilnosti prisotne tudi pri nas. O tem pričajo tudi občasni umiki medu posameznih proizvajalcev s trga, ki sledijo preverjanjem vzorcev s strani pristojnih inšpekcij.
Smo kupili med ali sladkorni sirup?
Slovenci smo znani po čebelarski tradiciji, vendar se v naših trgovinah najde med iz vsega sveta, ki je lahko vprašljivega porekla in sestave. Med je med najpogosteje potvorjenimi živili in hitro se lahko zgodi, da namesto pravega čebeljega izdelka na mizi konča sladkorni sirup ali mešanica vprašljive kakovosti.
Prav zato se je del lani izvedene raziskave Zveze potrošnikov Slovenije o zavedanju potrošnikov glede sledljivosti in prehranskih potvorb, osredotočil tudi na potrošniške navade pri nakupu medu.
Del raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta WATSON, je razkril, da je Slovenec za 900 g medu v povprečju pripravljen plačati:
- 13,00 € za mešanico medu iz Evropske unije,
- 11,00 € za slovenski med
- 13,00 € za med neposredno od čebelarja,
- 12,00 € za med z daljšo dobavno verigo,
- 8,33 € za med z dreves, ki je najbolj priljubljen med različnimi vrstami medu,
- 10,00 € za med iz ekološke pridelave.
Izkazalo se je, da slovenski potrošniki najraje posegamo po medu z dreves (npr. lipov, kostanjev), pri čemer damo prednost krajšim dobavnim verigam – najraje ga kupujemo neposredno od čebelarjev. Pomembno nam je tudi preverjeno geografsko poreklo.
Kakšne vrste goljufij z medom poznamo?
Oglejte si infografiko:
