Ste vedeli, da glavnino okusa hrane zaznamo z nosom, ne z jezikom? Pa da okušamo tudi z očmi? In da okušamo že v maternici?

Zbrali smo 7 zanimivih dejstev:

1. Okušamo že v maternici

Zaznavanje okusov se začne že v maternici. Plod prek plodovnice okuša spojine iz hrane, ki jo zaužije mati. Če nosečnica pogosto uživa neko živilo, ga bo plod pogosto okušal in po rojstvu lažje sprejel. Prve prehranske preference se tako oblikujejo že pred rojstvom.

2. Naš nos prepozna več kot trilijon vonjev

Čeprav pogosto slišimo, da je naš voh slabši kot od živalskega, to ne drži povsem. Ljudje lahko po nekaterih ocenah zaznamo več kot bilijon različnih vonjav. Na nekatere smo še posebej občutljivi.Denimo, brez težav bi zaznali že eno samo kapljico etantiola (snovi, ki daje gospodinjskemu plinu značilen vonj) v olimpijskem bazenu.

3. Večino okusa zaznamo z nosom

Večino okusa hrane zaznamo z nosom, ne z jezikom. Ko hrano žvečimo, se arome sproščajo v ustih in skozi zadnji del ustne votline dosežejo nosne receptorje. Zato ima hrana med prehladom manj okusa — ker slabše vohamo, ne ker bi manj okušali.

4. Lakoto nam lahko zbudi že sam vonj hrane

Vonj hrane lahko prebudi apetit, tudi če nismo zares lačni, še posebej po hrani, katere vonj zaznamo. Trgovci in gostinci to lahko spretno uporabijo v svoj prid, kar razloži, zakaj v trgovinah zadiši po kruhu, v kavarnah po sveže mleti kavi, na ulici pa po sveže pečenem mesu — vonj namreč lahko hitreje prepriča kot lakota sama.

5. Okušamo tudi z očmi

Intenzivno obarvane pijače se nam načeloma zdijo slajše kot manj intenzivno obarvane ali brezbarvne, čeprav vsebujejo enako količino sladkorja.

Določene barve lahko celo ustvarijo vtis okusa, četudi ta ni prisoten – na primer oranžna barva lahko vzbudi občutek okusa po pomaranči, tudi če je pijača sploh ne vsebuje.

Podobno velja za vino: če belo vino obarvamo rdeče, ga bomo verjetno opisali z izrazi, bolj značilnimi za rdeča vina, čeprav gre v resnici za belo vino.

Barve pa ne vplivajo le na zaznavo okusa, temveč tudi na količino zaužite hrane. Večja pestrost barv namreč poveča vnos hrane, zato raznoliko obarvanih prigrizkov in sladkarij pogosto pojemo več kot bi jih, če bi bili enobarvni.

6. Tekstura vpliva na okus

Sadni sok s 50 % sladkorja bi bil večini preveč sladek, a če mu dodamo želirno sredstvo, da dobimo žele bonbone postane ta sladkoba nenadoma sprejemljiva, celo zaželena. Podobno, sladkost omili dodatek mehurčkov. Gazirana limonada se zato zdi manj sladka kot negazirana, čeprav vsebujeta enako količino sladkorja.

7. Hrano tudi »poslušamo«

O zvoku hrane ne razmišljamo pogosto, a pomembno vpliva na našo izkušnjo. Na primer, glasnejše hrustanje ustvari občutek večje svežine, morska hrana pa se nam zdi bolj sveža in izrazito morska, če jo uživamo ob zvokih morja. Ob hitri glasbi jemo hitreje, ob počasni počasneje. V trgovini z vinom pa je bolj verjetno, da bomo ob francoski glasbi izbrali francosko vino, ob nemški pa nemško.