Pilotni prodajni avtomati z 80 odstotki zdrave ponudbe potrjujejo, da ponudba pogojuje izbiro, vendar ne smemo pozabiti na druge okoliščine.
Raziskave v tujini so pokazale, da so za izboljšanje prehranskih izbir kupcev na prodajnih avtomatih nujne različne oblike intervencij, ki spodbujajo k bolj zdravim in uravnoteženim izbiram. Kot najbolj uspešna ukrepa sta se do sedaj izkazala predvsem zniževanje cen prehransko bolj ustreznih izdelkov in povečevanje deleža bolj zdravih izbir. Spreminjanje prehranskih navad ljudi pa je dolgotrajen proces, ki zahteva medsebojno sodelovanje različnih deležnikov. Vendar je treba vztrajati, saj oblikovanje okolja, v katerem je zdrava in uravnotežena izbira preprosta, pomembno vpliva na ohranjanje zdravja naše družbe.
Rezultati raziskave, v okviru katere so na fakultetah in zdravstvenih ter socialnovarstvenih ustanovah postavili pilotne prodajne avtomate z bolj zdravo ponudbo, potrjujejo, da ponudba vpliva na izbiro. Ob povečanju deleža bolj zdravih izbir se je namreč povečala tudi njihova prodaja, tako v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah kot na fakultetah. Podrobnejši pogled na prodajo v avtomatih na izbranih treh fakultetah razkrije velike razlike med njimi: skupna prodaja vseh prehranskih izdelkov na pilotnih avtomatih na Medicinski fakulteti UL je zrasla za 52 odstotkov, na Fakulteti za strojništvo UL pa je padla za 36 odstotkov. Tudi v izbranih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah se je prodaja bolj zdravih izdelkov povečala, je pa padla skupna prodaja vseh izdelkov, tudi za 20 odstotkov. Spremljanje prodaje je sicer potekalo omejen čas (14 dni), a potrjujejo ugotovitve raziskav iz tujine, ki ob uvedbi tovrstnih sprememb opozarjajo na (kratkoročno) nihanje prodaje.
Pomembno je vztrajati in sodelovati. Fakultete in zdravstvene ustanove morajo pri dogovorih s ponudniki avtomatov postaviti jasne zahteve glede ponudbe. Pri tem jim morajo stopiti naproti, tudi tako, da za določeno prehodno obdobje, ko lahko prodaja zaradi spremembe ponudbe nekoliko upade, zmanjšajo svoja pričakovanja glede najemnin in deleža pri prodaji. Pomembno je tudi sodelovanje in prevzem odgovornosti vseh deležnikov, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko oblikovali bolj zdravo prehransko okolje. Problematiko nezdravih izbir izven prodajnih avtomatov izpostavljata tudi oba večja ponudnika v Sloveniji, Automatic Servis in Delikomat, ki opozarjata, da zdrave izbire pogosto pristanejo med zavržki, saj kupcev ni.
Fakultete in zdravstvene ustanove naj bi bile zgled pri ponudbi hrane v prodajnih avtomatih. Ponudba bi morala biti prijazna do zdravja njihovih uporabnikov, to je zaposlenih, študentov, bolnikov, obiskovalcev in drugih. Med projektom »Moja izbira = veš, kaj ješ izbira!« so si partnerji prizadevali, da bi prodajni avtomati, ki so do sedaj predstavljali še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev, služili ohranjanju zdravja njihovih uporabnikov.
Prodaja bolj zdravih izdelkov se lahko poveča
Ena izmed ključnih dejavnosti projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, je bilo povečati ponudbo in dostopnost prehransko ustreznejših izbir na prodajnih avtomatih. S tem ciljem je bila izvedena postavitev pilotnih prodajnih avtomatov z bolj zdravo ponudbo v izbranih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah: UKC Maribor, ZD Adolfa Drolca Maribor, Dom Danice Vogrinec, Fakulteta za strojništvo UL, Medicinska fakulteta UL, Teološka fakulteta UL. Pri namestitvi pilotnih prodajnih avtomatov v izbranih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah so sodelovali s podjetjem Delikomat, na fakultetah pa s podjetjem Automatic Servis.
Pilotne prodajne avtomate so napolnili z izdelki v skladu z izdanimi Priporočili za polnjenje prodajnih avtomatov in omejen čas spremljali nakupovalne navade ter odnos kupcev do nameščanja avtomatov z bolj zdravo ponudbo. »Rezultati raziskave so pokazali, da se je delež prodaje bolj ustreznih prehranskih izbir v vseh treh zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah povečal za 28 pa vse do 36 odstotkov, medtem ko se je število prodanih izdelkov zmanjšalo za približno 20 odstotkov. Pomembno je poudariti, da 71 do 85 odstotkov anketiranih kupcev meni, da je prodajni avtomat s ponudbo zdravih prehranskih izbir primernejši za prodajo izdelkov v bolnišnici oz. zdravstveni ustanovi, 50 do 71 odstotkov kupcev pa bi se v prihodnje večkrat odločilo za nakup na prodajnem avtomatu, če bi bila izbira bolj zdrava,« je rezultate povzela red. prof. dr. Sonja Šostar Turk z UM Fakultete za zdravstvene vede.
Tudi rezultati prodaje na fakultetah kažejo, da ponudba pogojuje izbiro. Spremljanje prodaje na obstoječem in pilotnem avtomatu na omenjenih treh fakultetah pa je pokazalo veliko razliko med nakupnimi navadami uporabnikov, kar lahko pripisujemo različnemu predznanju, ozaveščenosti in odnosu do zdravega prehranjevanja. Študentje in zaposleni na Medicinski fakulteti UL so že na avtomatu z redno ponudbo po bolj zdravih izdelkih posegali v skoraj dveh tretjinah, na Teološki fakulteti UL skoraj v polovici, na Fakulteti za strojništvo UL pa le v eni tretjini. V pilotnem avtomatu, ki je ponujal še več zdravih izbir, se je tako delež prodaje prehransko bolj ustreznih izdelkov v primerjavi s prej na Teološki fakulteti UL povečal za 20 odstotkov, na Fakulteti za strojništvo za 34 odstotkov, na Medicinski fakulteti pa se sestava prodaje ni spremenila. Pri tem ne smemo pozabiti na podatek o spremembi celokupne prodaje izdelkov na avtomatu. Na Medicinski fakulteti UL je na pilotnem avtomatu celokupna prodaja zrastla za 52 odstotkov, na Teološki fakulteti smo izmerili zanemarljiv padec prodaje, 8-odstotni, na Fakulteti za strojništvo pa se je število prodanih izdelkov v primerjavi s prej občutno zmanjšalo, za 36 odstotkov. Glede na anketo med študenti, ki so opravili nakup, so na vseh treh fakultetah v manj kot 20 odstotkih odgovorili, da živila kupujejo vsak dan, večina pa nekajkrat na mesec. Razlogi za nakup so različni, najpogostejša odgovora sta lakota in pomanjkanje časa za obisk trgovine.
Stanje se izboljšuje, a še vedno preseneča neodzivnost številnih univerz in zdravstvenih ustanov na pripravljena priporočila
V okviru projekta »Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira!«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, so se oblikovala Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov. Glede na priporočila naj bi 80 odstotkov ponudbe v prodajnem avtomatu sestavljala prehransko ustreznejša živila. Priporočila so namenjena implementaciji razpisnih pogojev za izbiro ponudnika prodajnih avtomatov na fakultetah in v zdravstvenih ter socialnovarstvenih ustanovah. Posamezne univerze in zdravstvene ustanove postopoma uvajajo spremembe, tudi na način, da iščejo dogovore s ponudniki prodajnih avtomatov, da se ponudba spreminja oziroma se bo spreminjala postopoma.
Spodbudno je, da ponudniki tudi samoiniciativno spreminjajo ponudbo. »V prodajnih avtomatih Automatic servisa že vrsto let nudimo izbiro zdravih izdelkov v okviru lastnega programa AS izbira. Tudi v projektu z ZPS sodelujemo že od samega začetka, ampak uspešnost projekta vidimo zgolj v spremembah pri vseh deležnikih, ki imajo vpliv na prehrambne navade (mediji, proizvajalci, trgovine in trgovski centri, kioski, bencinske črpalke, ponudniki hitre hrane, gostinci …), in ne izključno v prodajnih avtomatih,« je ob tej priložnosti poudarila Katja Muzlovič, izvršna direktorica ponudnika prodajnih avtomatov Automatic Servis.
Tudi v družbi Delikomat so se zavezali, da družbeno odgovornost do različnih deležnikov uresničujemo v svojih vsakodnevnih izvajalskih procesih. »Vlogi izobraževanja in vsiljevanja ali omejevanja izbire sta pogosto v nasprotju z vlogo postavljanja želja ter pričakovanj končnega uporabnika v središče našega poslovanja. Dejstvo, ki je razvidno iz evidenc našega poslovanja je, da se »bolj zdravi« proizvodi manj prodajajo in se jih pogosteje zavrže kot odpadke. Našo vlogo trgovca - vmesene verige - doživljamo tako, da v avtomatih ponujamo to, kar porabniki želijo in kar nam na drugi strani ponudijo proizvajalci,« je poudaril Gorenc Gregor iz družbe Delikomat in ob tem opozoril, dokler bo moč »slajše« in »cenejše« izdelke izbrati nedaleč stran od avtomatov, prizadevanja ne bodo uspešna. Izjavi obeh ponudnikov potrjujeta stališče, da si moramo za bolj zdrave prehranske izbire prizadevati vsi deležniki.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je leta 2021 zdravstvenim in socialnovarstvenim ustanovam ter fakultetam v Sloveniji poslalo pobudo za vključitev Priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov v razpisne pogoje za ponudnike prodajnih avtomatov in nameščanje teh v njihovih ustanovah. Odzivov je bilo malo, a ponovno kontaktiranje ustanov je pokazalo, da se stvari premikajo v pravo smer. »Stanje je spodbudno. Ustanove, ki smo jih anketirali v letu 2022, pozdravljajo našo pobudo in se strinjajo, da je zdrav način prehranjevanja v samem vrhu dejavnikov, ki vplivajo na ohranjanje zdravja. Kar nekaj anketiranih ustanov je poudarilo, da so že oziroma še bodo v prihodnjih razpisnih pogojih za izbiro ponudnika prodajnih avtomatov vsaj delno vključile naša priporočila. Druge se glede tega še niso opredelile ali pa so negotove in se bojijo slabše prodaje, nekatere so se odločile, da bodo zdrave izbire živil vključevale postopoma,« je rezultate raziskave o odzivu fakultet, zdravstvenih domov in bolnišnic na Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov s hrano povzela mag. Nataša Jan z Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
»Vsekakor spodbujamo vsa prizadevanja v smeri postopne spremembe ponudbe, ki bi v 3 do 5 letih dosegla priporočila, saj se zavedamo, da se nakupne navade potrošnikov ne spremenijo čez noč. Spodbudno je, da tudi ponudniki prodajih avtomatov v Sloveniji, kot sta Automatic Seris in Delikomat, prostovoljno povečujejo ponudbo izdelkov z bolj ustreznim prehranskim profilom v svojih avtomatih. Prav omenjena ponudnika sta bila tudi zelo pomembna podpora pri izvedbi projekta »Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira!«,je poudarila Jasmina Bevc z Zveze potrošnikov Slovenije.
