Potrošniki se vedno bolj zavedajo, da so podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila ključni vir informacij za pravilno nakupno odločitev, vendar jih pri tem lahko ovirata raznovrstnost ponudbe in pomanjkanje časa. Z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš pa lahko izberejo bolj zdrava živila, ki so del uravnotežene prehrane, saj aplikacija hitro in preprosto v barvah semaforja prikaže, ali je živilo primerno za vsakodnevno uživanje ali pa ga moramo v prehrano vključevati le poredko oz. v manjših količinah.
Z zadnjo posodobitvijo gre aplikacija VešKajJeš še korak naprej, saj po novem omogoča tudi prikaz informacije o dodanih sladilih. Prehranski semafor za sladkor se pri izdelkih s sladili obarva sivo. Delež teh strmo narašča, predvsem pri brezalkoholnih pijačah. Po podatkih pravkar objavljene raziskave je bilo na slovenskem tržišču največje povečanje rabe sladil ugotovljeno pri energijskih pijačah - kar za 144 odstotkov.
Naš nasvet: za žejo izberite vodo iz pipe, kadar posegate po ustekleničenih brezalkoholnih pijačah, pa so najboljša izbira aromatizirane vode.
S ciljem potrošnikom ponuditi koristne informacije o sestavi živil, ki jim omogočajo ozaveščene izbire, so Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije, Institut "Jožef Stefan" in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) letos v okviru programa Veš, kaj ješ, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, nadgradili brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš v več smereh.
»V Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje – Dober tek Slovenija smo kot enega izmed pomembnih ciljev izpostavili tudi zmanjševanje količine zaužitega sladkorja, brez nadomeščanja s sladili. Ministrstvo za zdravje zato sofinancira programe, ki podpirajo ozaveščanje potrošnikov. Mobilna aplikacija VešKajJeš je zelo koristno dodatno orodje za potrošnike, ki poenostavlja izbiro ustreznejših živil,« je poudarila dr. Katja Povhe Jemec, Ministrstvo za zdravje RS.
Znanstvene raziskave kažejo porast izdelkov s sladil
To potrjujejo rezultati raziskave, ki je bila pred kratkim objavljena v prestižni reviji Frontiers in Nutrition, v kateri so ugotovili, da sta se tako ponudba kot prodaja pijač s sladili med letoma 2017 in 2020 izrazito povečali.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V raziskavo smo zajeli kar 3914 brezalkoholnih pijač, ki so se v zadnjih letih tržile v Sloveniji, pri čemer smo upoštevali označeno sestavo razpoložljivih pijač in njihove tržne deleže. Delež pijač z dodanimi sladili je od leta 2017 zrasel s 13 na 20 odstotkov v letu 2020, podoben trend pa so pokazali tudi prodajni podatki. V brezalkoholnih pijačah so se najpogosteje uporabljale kombinacije različnih sladil, s čimer se želijo proizvajalci kar najbolj približati okusu običajnega sladkorja. V kombinaciji se uporabljajo predvsem acesulfam K, aspartam in saharin, samostojno pa so dodajali skoraj izključno steviol glikozide ali sukralozo. V nekatere pijače je bilo hkrati dodanih kar pet različnih sladil. Ugotovili smo tudi, da čeprav se zaradi vse večje ponudbe pijač s sladili zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, te še vedno prevladujejo, saj so v letu 2020 še vedno predstavljale več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač.«
Raziskavo so sofinancirali Ministrstvo za zdravje RS in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v okviru programa Obzorje 2020 pa tudi Evropska komisija (projekt FNS Cloud).
Izdelki s sladili kljub zmanjšani energijski vrednosti niso optimalna izbira
Na NIJZ pri skupnih prizadevanjih, da bi v prehrani prebivalcev Slovenije zmanjšali oziroma prilagodili energijski vnos in s tem vplivali na neugodno povečevanje debelosti, zamenjave sladkorjev z uporabo nehranilnih sladil ne vidijo kot del priporočenih javnozdravstvenih ukrepov.
»Morebitni koristni učinki uživanja živil z nehranilnimi sladili so lahko kratkotrajni, še vedno pa vemo premalo o dolgotrajnih posledicah na zdravje odraslih in še posebej na zdravje otrok in mladostnikov. Prav pri njih bi morali biti zelo previdni glede učinkov uživanja nehranilnih sladil na razvoj okusa, izbire živil in nadzora nad vnosom hrane,« izpostavlja dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Aplikacija VešKajJeš izpostavlja manj vidne informacije, ki pa so za potrošnike pomembne
Vedno več potrošnikov pri izbiri živil in pijač namenja posebno pozornost vsebnosti sladkorja, zato izbirajo živila z manj sladkorja, hkrati pa ne želijo posegati po izdelkih s sladili.
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Nadgrajena aplikacija VešKajJeš bo uporabnikom pri tem v veliko pomoč. Informacije o uporabi sladil v izdelkih so sicer del obveznega označevanja, vendar jih običajno najdemo na zadnji strani označbe v imenu in med sestavinami, kjer jih potrošniki težje opazijo. Verjamem, da bo nova funkcionalnost aplikacije za potrošnike privlačna in bo prispevala k še bolj ozaveščenim izbiram.«
V bazi že več kot 1000 živil s sladili
Trenutno je v bazi VešKajJeš več kot 45.000 živil in pijač, od tega jih je 1049 s sladili. Ko uporabnik aplikacije z mobilnim telefonom poskenira črtno kodo izdelka, se prikaže hranilna vrednost, predstavljena v barvah prehranskega semaforja – torej v zeleni, oranžni oz. rdeči barvi, pri čemer slednja opozarja na visoko vsebnost sladkorjev, skupnih in nasičenih maščob ter soli – snovi, ki jih želimo v prehrani omejevati. Če izdelek vsebuje sladila, se podatek o vsebnosti sladkorja ne prikažejo v barvah semaforja, temveč v sivi barvi. Ob skeniranju takšnega izdelka se prikaže posebna ikona, ki pojasnjuje vsebnost sladil v živilu.
Melita Kogovšek, Zveza potrošnikov Slovenije: »Že dolgo so na trgu prisotna sladila, ki se jih dandanes vse pogosteje dodaja živilom oz. izdelkom, predvsem za nadomeščanje sladkorja. Najdemo jih v mnogih izdelkih, tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali, na primer v nekaterih vloženih rdečih pesah! Nadgradnja aplikacije VešKajJeš je zato več kot dobrodošla, saj se ob skeniranju črtne kode prikaže informacija, če izdelek vsebuje sladila.«
Aplikacija se redno nadgrajuje in razvija
Dr. Bojan Blažica, Institut »Jožef Stefan«: »Veseli nas, da je aplikacija VešKajJeš od samega začetka lepo sprejeta med uporabniki, da v njej vidijo dodano vrednost in nas spodbujajo k nadaljnjemu razvoju. Po informacijah o alkoholu smo tako dodali še informacije o vsebovanih sladilih, kar je za seboj potegnilo spremembe v strukturi podatkovne baze, ki je zdaj pripravljena tudi na druge podobne informacije, ko bodo te na voljo. Še vedno je namreč vse odvisno od podatkov, ki jih imamo. Vir za te podatke so redni popisi Inštituta za nutricionistiko in tudi sami uporabniki aplikacije, ki nam redno pošiljajo slike manjkajočih izdelkov.«
Aktualna nadgradnja aplikacije je že druga večja nadgradnja letos. Aplikacija namreč že od poletja poleg hranilne sestave živil in brezalkoholnih pijač ter njene interpretacije v barvah semaforja uporabniku ponuja tudi informacije o energijski vrednosti alkoholnih pijač, ki potrošniku na označbi teh izdelkov sicer ni na voljo.
»Nadgrajena mobilna aplikacija VešKajJeš zapolnjuje vrzel, ki je nastala zaradi izločitve alkoholnih pijač iz skupine izdelkov, ki se uporabljajo v prehrani, za katere je označevanje sestave obvezno. S tem in s prikazanimi zdravstvenimi sporočili o tveganjih, povezanih s pitjem alkohola, podpira informirano odločitev potrošnikov glede rabe alkoholnih pijač. Raziskava, ki smo jo izvedli leta 2020 v okviru programa VešKajPiješ, je pokazala, da se s trditvijo, da alkohol povzroča raka, strinja samo nekaj več kot polovica vprašanih (55 odstotkov). Zato upamo, da bo aplikacija VešKajJeš pomagala ozaveščati prebivalce tudi o tveganjih, povezanih z alkoholom,« je ob tej priložnosti poudarila dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Uporabljajte in soustvarjajte aplikacijo VešKajJeš
Že manjše spremembe v prehrani se obrestujejo. V pestri izbiri izdelkov na trgu lahko z aplikacijo VešKajJeš izdelke med seboj primerjate in izberete tiste z bolj ustrezno sestavo.
»Veseli nas, da večina uporabnikov v bazi najde skenirani izdelek. Vendar pa se sestava izdelkov spreminja, hkrati pa se na trgu pojavljajo vedno novi in novi izdelki, zato je nemogoče, kljub naporu vseh soustvarjalcev aplikacije, da bi bili vsi v bazi. In tu pozivamo vse uporabnike, da nam posredujejo informacije o izdelkih, ki jih še ni v bazi, ali pa če je njihova sestava drugačna od tiste, kot jo prikaže VešKajJeš . Aplikacija ima vgrajeno posebno funkcijo, s katero nam uporabniki pošljete fotografije takšnega živila. Gre za nekaj preprostih korakov, ki pa imajo velik pomen: izdelek bo po pregledu podatkov dodan v bazo in tako na voljo vsem uporabnikom. K soustvarjanju baze vabimo tudi proizvajalce in trgovce. Če želite, da bodo podatki o vaših izdelki popolni in redno ažurirani, nam jih posredujte,« je k soustvarjanju baze VešKajJeš pozvala Jasmina Bevc Bahar, Zveza potrošnikov Slovenije.
Programa Inovativne rešitve za informirane odločitve in Veš, kaj piješ? sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v okviru financiranja programov varovanja in krepitve zdravja za izvajanje ukrepov Nacionalnega programa za prehrano in telesno dejavnost za zdravje 2015–2025.
Dodatne informacije
- Več o projektu Inovativne rešitve za informirane odločitve >
- Več o projektu Veš, kaj piješ? >
- Povezava do omenjene znanstvene publikacije o uporabi sladil v pijačah v Sloveniji: Hafner in Pravst. The Sharp Rise in the Use of Low- and No-calorie Sweeteners in Non-Alcoholic Beverages in Slovenia: An Update Based on 2020 data. Frontiers in Nutrition >
- Več o omenjeni raziskavi Inštituta za nutricionistiiko >
