Skupaj s študenti in študentkami v Ljubljani in Mariboru smo v restavracijah naročali kosila, ki jih ponujajo na študentske bone. Nekatere glavne obroke smo odnesli tudi na analizo, pri čemer smo se osredotočili na tiste, pri katerih smo pričakovali vsebnost transmaščobnih kislin, večjo vsebnost maščobe in soli. To so predvsem pražene, panirane in ocvrte jedi, jedi z žara ter pice. Vse te jedi naj bi bile v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja za študente na študentskih jedilnikih zgolj občasno.

Pri kosilu naj ne manjka zelenjava
Kosilo je osrednji dnevni obrok, s katerim naj bi svoje telo preskrbeli z vsemi potrebnimi hranili iz vseh skupin živil. Poleg beljakovinskih in ogljikohidratnih živil mora kosilo vsebovati tudi veliko raznobarvne zelenjave.

Z zajtrkom, dopoldansko malico in s kosilom naj bi pokrili kar 70 odstotkov dnevnih potreb po energiji in hranilih, od tega s kosilom okrog 35 odstotkov. Preostalih 30 odstotkov potreb naj bi pokrili s popoldansko malico in večerjo. Kot vemo, je treba dan začeti z obilnim zajtrkom, kosilo pa naj vsebuje veliko zelenjave, s katero zagotovimo vnos potrebnih vlaknin in vitaminov (naj ne manjka redkvic, korenja, rdeče pese ...), nekaj mesa ter rib ali jajc in ogljikohidratnih živil (krompir, riž, polenta ali koruza, testenine ...). Kosilo zaužijemo vsaj pet do šest ur po zajtrku.

Smernice zdravega prehranjevanja za študente
Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki, ki so namenjene gostinskim delavcem, mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrenje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden.

Transmaščobe v redu, soli preveč
Rezultati raziskave potrjujejo, da je način priprave živil za zdravo prehranjevanje ključen.

Ocvrte, pečene, pražene jedi so premastne in preslane, še posebno pice. S transmaščobnimi kislinami, ki nastanejo s hidrogenacijo rastlinskih olj, ni težav, saj ponudniki pri pripravi jedi ne uporabljajo več hidrogeniranih maščob, tudi jedi ne pripravljajo pri previsokih temperaturah, kar je razveseljivo. Je pa v jedeh preveč soli, kar je že kar standardna ugotovitev v naših prehranskih raziskavah. Študent bo s primeri obrokov, ki smo jih analizirali, zaužil kar polovico priporočene dnevne količine soli. Jedi torej res ni treba še dosoljevati!

V ponudbi so tudi zdravi obroki
Ponudniki subvencionirane študentske prehrane ponujajo študentom tudi zdrave obroke, le izbrati jih morate. Tu je nekaj predlogov, kako lahko tudi brez večje spremembe prehranjevalnih navad zmanjšate količino zaužite maščobe in soli.

• Če že morate pojesti nekaj ocvrtega, naj bo tako pripravljeno le eno živilo v obroku (na primer meso). Priloga naj ne bo ocvrta (ocvrti krompir), ampak kuhana (krompirjeva solata) ali parjena (hrustljava zelenjava).
• Namesto ocvrtega ali praženega krompirja pojejte nemastno in malo slano juho ter mešano solato. Občutno boste zmanjšali zaužito količino maščobe in soli, z zelenjavo pa dodali vitamine za vzdrževanje vašega imunskega sistema.
• Če ste si morda privoščili preobilno kosilo, lahko energijski vnos uravnate popoldne in zvečer z zelo lahko večerjo ali pa intenzivno fizično aktivnostjo.
• Pica je za eno osebo prevelik obrok. Delite jo še s kom, zraven zaužijte juho in solato, jabolko pa prihranite za malico.
• Če pico naročite na dom, ne pojejte vse naenkrat. Del shranite v hladilniku in pojejte za zajtrk – pica je ne nazadnje nekakšen "odprt" sendvič.
• Velja upoštevati splošen nasvet: če se glede vnosa maščobe in soli kakšen dan pregrešite, to popravite v naslednjih dveh dneh (jedi na žlico so za to najbolj primerne).