Skupaj s študenti in študentkami v Ljubljani in Mariboru smo v restavracijah naročali kosila, ki jih ponujajo na študentske bone. Nekatere glavne obroke smo odnesli tudi na analizo, pri čemer smo se osredotočili na tiste, pri katerih smo pričakovali vsebnost transmaščobnih kislin, večjo vsebnost maščobe in soli. To so predvsem pražene, panirane in ocvrte jedi, jedi z žara ter pice. Vse te jedi naj bi bile v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja za študente na študentskih jedilnikih zgolj občasno.

Pri kosilu naj ne manjka zelenjava
Kosilo je osrednji dnevni obrok, s katerim naj bi svoje telo preskrbeli z vsemi potrebnimi hranili iz vseh skupin živil. Poleg beljakovinskih in ogljikohidratnih živil mora kosilo vsebovati tudi veliko raznobarvne zelenjave.

Z zajtrkom, dopoldansko malico in s kosilom naj bi pokrili kar 70 odstotkov dnevnih potreb po energiji in hranilih, od tega s kosilom okrog 35 odstotkov. Preostalih 30 odstotkov potreb naj bi pokrili s popoldansko malico in večerjo. Kot vemo, je treba dan začeti z obilnim zajtrkom, kosilo pa naj vsebuje veliko zelenjave, s katero zagotovimo vnos potrebnih vlaknin in vitaminov (naj ne manjka redkvic, korenja, rdeče pese ...), nekaj mesa ter rib ali jajc in ogljikohidratnih živil (krompir, riž, polenta ali koruza, testenine ...). Kosilo zaužijemo vsaj pet do šest ur po zajtrku.

Smernice zdravega prehranjevanja za študente
Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki, ki so namenjene gostinskim delavcem, mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrenje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden.

subvencionirana studentska kosilaEV

Analiza 18 izbranih glavnih jedi na študentske bone 
Vzorce glavnih jedi smo kupili pri 12 ponudnikih kosil na študentske bone v Ljubljani in pri štirih ponudnikih v Mariboru. V Ljubljani smo v raziskavo zajeli naslednje gostinske obrate: Restavracija 123 (Slorest), Pub legende, Emonska klet, Fast Food Ajda, Študentska menza Indeks, Okrepčevalnica Riviera, Restavracija & pizzeria B2, Okrepčevalnica Badovinac, Restavracija Štorklja, Restavracija Vivo, Hallo Janez, Halo Katra in Restavracija Fresco. V Mariboru smo vzorce kupili v Pizzeriji in šageteriji Al Capone, Restavraciji Interspar, Kitajski restavraciji Zvezda in Pizzeriji Vivaldi.

V jedeh smo preverili vsebnost skupne maščobe, transmaščobnih kislin in soli. Rezultati prikazujejo povprečne vrednosti po skupinah jedi glede na način njihove priprave.

subvencionirana studentska kosila 1 2018 tab

Transmaščobe v redu, soli preveč
Rezultati raziskave potrjujejo, da je način priprave živil za zdravo prehranjevanje ključen.

Ocvrte, pečene, pražene jedi so premastne in preslane, še posebno pice. S transmaščobnimi kislinami, ki nastanejo s hidrogenacijo rastlinskih olj, ni težav, saj ponudniki pri pripravi jedi ne uporabljajo več hidrogeniranih maščob, tudi jedi ne pripravljajo pri previsokih temperaturah, kar je razveseljivo. Je pa v jedeh preveč soli, kar je že kar standardna ugotovitev v naših prehranskih raziskavah. Študent bo s primeri obrokov, ki smo jih analizirali, zaužil kar polovico priporočene dnevne količine soli. Jedi torej res ni treba še dosoljevati!

Po nekaterih podatkih v univerzitetnih mestih živi vsaj 60 odstotkov študentov, ki tam niso doma, za prehranjevanje pa imajo tudi možnost subvencionirane prehrane. Ponudniki subvencionirane prehrane morajo zadostiti smernicam zdravega prehranjevanja ministrstva za zdravje. Zagotavljati morajo kakovostne obroke, ki so skladni z optimalnimi energijskimi in hranilnimi potrebami študentov. Raziskave o načinu prehranjevanja odraslih v Sloveniji kažejo, da je način prehranjevanja in s tem prehrana odraslih pogosto nezdrava. Ne zaužijemo priporočenega števila dnevnih oborkov, ritem prehranjevanja je neustrezen, energijska vrednost zaužitih obrokov je previsoka, zaužijemo preveč maščob, pojemo pa premalo sadja in zelenjave.

V ponudbi so tudi zdravi obroki
Ponudniki subvencionirane študentske prehrane ponujajo študentom tudi zdrave obroke, le izbrati jih morate. Tu je nekaj predlogov, kako lahko tudi brez večje spremembe prehranjevalnih navad zmanjšate količino zaužite maščobe in soli.

  • Če že morate pojesti nekaj ocvrtega, naj bo tako pripravljeno le eno živilo v obroku (na primer meso). Priloga naj ne bo ocvrta (ocvrti krompir), ampak kuhana (krompirjeva solata) ali parjena (hrustljava zelenjava).
  • Namesto ocvrtega ali praženega krompirja pojejte nemastno in malo slano juho ter mešano solato. Občutno boste zmanjšali zaužito količino maščobe in soli, z zelenjavo pa dodali vitamine za vzdrževanje vašega imunskega sistema.
  • Če ste si morda privoščili preobilno kosilo, lahko energijski vnos uravnate popoldne in zvečer z zelo lahko večerjo ali pa intenzivno fizično aktivnostjo.
  • Pica je za eno osebo prevelik obrok. Delite jo še s kom, zraven zaužijte juho in solato, jabolko pa prihranite za malico.
  • Če pico naročite na dom, ne pojejte vse naenkrat. Del shranite v hladilniku in pojejte za zajtrk – pica je ne nazadnje nekakšen "odprt" sendvič.
  • Velja upoštevati splošen nasvet: če se glede vnosa maščobe in soli kakšen dan pregrešite, to popravite v naslednjih dveh dneh (jedi na žlico so za to najbolj primerne).
Ko ni časa za kosilo
Vemo, da se včasih kakšno predavanje ali vaje zavlečejo, torej bo kosilo bolj pozno. Vedno je zato dobro imeti pri sebi malo oreščkov in suhega sadja, sadni sok (2 dl 100 % sadnega soka) ali pa kos sadja, da boste premostili nekaj (lačnih) ur do konkretnega obroka.

Preveri prehranski profil

Z embalaže prepiši hranilne vrednosti izdelka in preveri, ali mu zasveti rdeča, rumena ali zelena luč. Vnesi vrednosti na 100 g ali 100 ml izdelka.

Vsebnost je primerna zdravemu prehranjevanju! Super izbira!
Vsebnost je rahlo nad mejo zdravega. Ne pretiravaj s količino!
x Vsebnost ni najboljša! Tega izdelka zaužij čim manj in ne pogosto.

 

Maščobe

g

Na. Mašč. Kisl.

g

SLADKOR

g

SOL

g

Preh. vlaknine

g

Maščobe

g

Na. Mašč. Kisl.

g

SLADKOR

g

SOL

g

Tabela vsebnosti

HRANA
(g na 100 g)
x
Maščobe 3 g 3 - 20 g 20 g
Nasičene mašč. kisl. 1 g 1 - 5 g 5 g
Sladkor 5 g 5 - 15 g 15 g
Sol 0,3 g 0,3 - 1,5 g 1,5 g
Prehranske vlaknine 6 g 3 - 6 g 3 g

 

       
PIJAČA (g na 100 ml) x
Maščobe 1,5 g 1,5 - 10 g 10 g
Nasičene mašč. kisl. 0,75 g 0,75 - 2,5 g 2,5 g
Sladkor 2,5 g 2,5 - 6,3 g 6,3 g
Sol 0,3 g 0,3 - 1,5 g 1,5 g

Tabela vsebnosti

Tabela vsebnosti