Bi si želeli, da bi bila zdrava hrana cenejša, oznake na embalaži razumljivejše, otroci pa manj obkroženi z oglasi za sladkarije in prigrizke?

Odbor Evropskega parlamenta za javno zdravje je sprejel poročilo o tem, kako v Evropi zmanjšati srčno-žilne bolezni, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Sporočilo poročila je preprosto: za zdravje našega srca nismo odgovorni le potrošniki, ampak ima ključno vlogo sistem. – ta bi moral omogočati, da je zdrava izbira najlažja in najcenejša, tako v trgovini, kot v šoli in na spletu.

Poročilo ne prinaša novih pravil čez noč. Je pa jasen poziv Evropski komisiji in državam članicam, kaj naj spremenijo. Pri njegovi pripravi je dejavno sodelovala Evropska potrošniška organizacija BEUC, katere članica je Zveza potrošnikov Slovenije, ki je prispevala več predlogov, ki so vključeni v končno besedilo.

Infografika: dva zelo zgovorna podatka

V nadaljevanju preberite, kaj je v poročilu dobrega, kje ostaja prešibko in kaj lahko za svoje zdravje naredite že danes.

Kaj je v poročilu dobrega za potrošnike?

Poročilo je bolj odločno usmerjeno v preprečevanje bolezni kot prvotni načrt Evropske komisije (Safe Hearts Plan iz decembra 2025).

Za vsakdanje življenje je pomembno predvsem naslednje:

• Odgovornost ni več samo na vas. Poročilo priznava, da današnje prehransko okolje ne olajša zdrave izbire. Rešitev ni le v tem, da se posameznik bolj potrudi, ampak v spremembah našega prehranskega okolja - v trgovinah, šolah, oglaševanju in cenah.
• Otroci morajo biti bolje zaščiteni pred oglasi. Parlament zahteva strožja pravila za oglaševanje nezdrave hrane otrokom na vseh kanalih, tudi na družbenih omrežjih, v igrah, aplikacijah in pri oglasih, ki so rezultat umetne inteligence.
• Bolj kakovostna hrana v šolah in vrtcih. Predlaga minimalne standarde kakovosti za šolske in javne menze, več svežih in sezonskih živil ter nadaljnje financiranje šolske sheme za mleko, sadje in zelenjavo.
• Jasnejše oznake in manj zavajanja. Podpira označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže in strožja pravila za zdravstvene trditve, ki morajo temeljiti na neodvisnih dokazih. Pravila o nepoštenih poslovnih praksah naj ščitijo tudi zdravje potrošnikov, ne le njihovo denarnico.
• Uravnotežena prehrana naj bo cenejša. Poročilo odkrito priznava, da je hranilo ugodnejša, uravnotežena prehrana običajno dražja, kar najbolj prizadene ljudi z nižjimi dohodki. Države poziva, naj sadje, zelenjavo, stročnice in polnozrnata živila naredijo cenovno dostopnejša.
• Javni denar za zdravo hrano. Kmetijsko-prehranske politike EU naj podpirajo živila, ki varujejo zdravje srca in ožilja.
• Več pozornosti ženskam in dostopu do preventive. Poročilo opozarja, da so srčno-žilne bolezni pri ženskah pogosto prepozno odkrite, ker se kažejo z drugačnimi znaki. Države naj zmanjšajo stroške, ki jih ljudje plačajo sami za preventivo in zdravljenje.

Podrobneje o posameznih področjih preberite v nadaljevanju.

Oglaševanje nezdrave hrane otrokom: strožja pravila v vseh kanalih

Poročilo ugotavlja, da oglaševanje živil z veliko maščob, sladkorja in soli (živila HFSS) vpliva na prehranske navade otrok. S tem prispeva k debelosti v otroštvu in kroničnim boleznim pozneje v življenju. Otroci in mladi so posebej ranljivi, zato potrebujejo posebno zaščito pred ciljanim oglaševanjem.

Parlament zato poziva:

• države članice, naj zmanjšajo izpostavljenost otrok in mladostnikov oglasom za izdelke, ki prispevajo k srčnim boleznim, tudi v digitalnem okolju;
• Evropsko komisijo, naj zapolni vrzeli v pravilih za oglaševanje na družbenih omrežjih, spletnih straneh, igralnih platformah, v aplikacijah in pri vsebinah uporabnikov;
• k boljši ureditvi oglaševanja prek vplivnežev, algoritemskega ciljanja in novih oglaševalskih praks z umetno inteligenco;
• k oceni Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v tej luči;
• k temu, da se na športnih prireditvah izogibamo oglaševanju živil z veliko maščob, sladkorja in soli.

Poročilo izrecno priznava, da so prav na družbenih omrežjih, v igrah, aplikacijah in pri vplivnežih regulativne vrzeli, ki jih mora Komisija zapolniti.

Šolska prehrana: zdrave navade se začnejo v otroštvu

Poročilo poudarja, da se preventiva srčno-žilnih bolezni začne v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje. Opozarja na zaskrbljujoč porast debelosti in nezdravih prehranskih navad pri otrocih.

Za vrtce, šole in druge javne ustanove Parlament predlaga:

• minimalne standarde kakovosti za šolske in javne menze, z več svežimi, naravnimi in sezonskimi živili ter manj živili z veliko maščob, sladkorja in soli;
• nadaljevanje in zadostno financiranje šolske sheme EU za mleko, sadje in zelenjavo;
• prenovo direktiv EU o javnem naročanju, da bodo javni naročniki lahko zagotavljali bolj zdrave obroke, tudi iz lokalno in trajnostno pridelane hrane, v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah;
• zdravstveno vzgojo v šolah, ki temelji na dokazih in vključuje zdravo prehrano, gibanje in dejavnike tveganja, ter izobraževalne kampanje o povezavi med prehrano in zdravjem;
• dovolj časa za gibanje v šolskem urniku vsak dan.

Poročilo podpira tudi pobude za uživanje svežih, sezonskih in lokalnih živil ter krajše dobavne verige, pri čemer naj sodelujejo kmetje in njihove organizacije.

Označevanje živil: jasne oznake na sprednji strani embalaže

Parlament poziva k ukrepom EU za boljše prehransko okolje, vključno z označevanjem hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, ki je skladno s prehranskimi priporočili. Prostovoljne zaveze industrije poročilo sicer pozdravlja, a poudarja, da jih morajo dopolniti bolj dosledna in izvršljiva zakonodajna pravila.

Poročilo hkrati opozarja, da označevanje samo ni dovolj. Biti mora del širšega okvira, ki ustvarja bolj zdravo prehransko okolje in upošteva socialno-ekonomske razmere ljudi.

Strožje do zavajajočih zdravstvenih trditev

Nepreverjene in zavajajoče zdravstvene trditve na izdelkih, kot so živila, lahko vplivajo na izbiro potrošnikov. Poročilo zato zahteva:

• da vsako sporočilo potrošnikom o izdelkih, ki lahko povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni, temelji na neodvisnih znanstvenih dokazih in je pod nadzorom pristojnih organov;
• da države članice razmislijo o dodatni zaščiti potrošnikov, zlasti otrok;
• uvedbo profilov hranil, ki jih namerava pripraviti Komisija, da se odpravijo zavajajoče prehranske in zdravstvene trditve;
• da prenova Direktive o nepoštenih poslovnih praksah ne ščiti le ekonomskih interesov potrošnikov, temveč izrecno tudi njihovo zdravje.

Cene: zdrava hrana mora biti cenovno dostopna

Poročilo odkrito priznava, da je bolj uravnotežena, hranilno ugodnejša prehrana običajno dražja in da višje cene najbolj prizadenejo ljudi z nizkimi in srednjimi dohodki. Prehrana v EU ni skladna s prehranskimi priporočili: le 12 % Evropejcev poje pet ali več porcij sadja in zelenjave na dan, ljudje z nižjimi dohodki pa še manj.

Parlament zato:

• poziva k strategijam, ki bodo bolj hranilno primerne izdelke naredile cenovno dostopnejše;
• vabi države članice, naj izboljšajo cenovno dostopnost in razpoložljivost sadja, zelenjave, stročnic in polnozrnatih živil, tudi s ciljanimi regulativnimi ukrepi in polno uporabo sredstev EU;
• poudarja, da so za prehransko okolje, v katerem je zdrava hrana najlažja in najcenejša izbira, potrebni ukrepi več sektorjev hkrati;
• poudarja, da si morajo podjetja v živilski verigi prizadevati izboljšati prehransko kakovost izdelkov, ki jih ponujajo.

Poročilo med uravnoteženimi načini prehranjevanja, ki so povezani z bistveno manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni, omenja sredozemsko in nordijsko prehrano ter rastlinsko prehrano.

Javni denar, visoko predelana živila in energijske pijače

Javna sredstva naj podpirajo zdravo hrano

Parlament zahteva večjo usklajenost med zdravstvenimi cilji EU in kmetijsko-prehranskimi politikami EU, tako da bo javni denar podpiral pridelavo in uživanje živil, ki zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.

Enotna opredelitev ultra predelanih živil

Poročilo pozdravlja študijo Komisije o vplivu uživanja ultra predelanih živil. Komisijo poziva, naj pripravi jasno, znanstveno utemeljeno in na ravni EU usklajeno opredelitev visoko predelanih živil. Izjema naj velja za živila za posebne prehranske potrebe, na primer pri alergijah ali boleznih.

Energijske pijače in otroci

Komisija naj oceni vpliv energijskih pijač na zdravje srca in ožilja. Če bodo dokazi to upravičili, naj podpre ukrepe na ravni EU za zaščito otrok in mladostnikov, države članice pa spodbudi, da razmislijo o omejitvi dostopnosti teh pijač v okoljih, kjer se zadržujejo predvsem mladoletni.

Kje poročilo ostaja prešibko?

Poročilo je korak naprej, ni pa popolno. Na nekaterih področjih je bilo besedilo med pogajanji omiljeno, ponekod pa ostaja ohlapno.

Oglejte si infografiko

Kaj lahko naredimo sami že danes?

Dokler pravila ne bodo sprejeta, lahko za zdravje veliko naredimo sami. Ti nasveti izhajajo iz ugotovitev poročila.

Oglejte si infografiko

Kaj sledi?

Poročilo napoveduje več zakonodajnih sprememb, ki bodo neposredno vplivale na potrošnike. Pri tem bo pomembno spremljati prenovo Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, Direktive o nepoštenih poslovnih praksah in Direktive o javnem naročanju, pripravo profilov hranil ter opredelitev ultra predelanih živil.

Zveza potrošnikov Slovenije bo skupaj z BEUC spremljala, ali bodo pozivi Parlamenta prešli v konkretne ukrepe.