Oglasi z alkoholnimi pijačami ustvarjajo podobe o tem, da je alkohol naraven del življenja in prispeva k zdravju, sreči in uspehu. Vendar to ni res. Ali torej obstaja varno pitje alkohola? Odgovor je ne. O varnem pitju alkohola ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja.
Vsako pitje alkoholnih pijač torej pomeni tveganje, ki ima lahko škodljive posledice. Te se lahko kažejo v vplivu na zdravje in kvaliteto življenja nasploh.
Kaj vse tvegamo ob pitju alkohola?
Mnogo raziskav potrjuje, da že pitje manjših količin alkohola poveča tveganje za nastanek raka ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke, vpliva tudi na nastanek srčno-žilnih bolezni.
Pitje alkohola je povezano tudi s prometnimi nesrečami, brezposelnostjo, nasiljem, težavami v duševnem zdravju otrok in samomori.
Načeloma velja, da več kot popijemo ob eni ali več priložnostih, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, svojo družino in druge.
Pitje alkoholnih pijač se običajno v negotovih časih še poveča in trenutno obdobje epidemije ni izjema. Prav v tem obdobju bi morali biti še posebej pozorni, saj alkohol vpliva na različne vidike imunskega odziva organizma.
S pitjem alkohola zmanjšamo odpornost proti širokemu spektru patogenov, vključno z virusi in bakterijami. Pri virusnih okužbah lahko pitje alkohola celo poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni.
Meje manj tveganega pitja alkohola
Meje manj tveganega pitja določajo količino alkohola, ki je še nekako sprejemljiva (ne priporočljiva!), in verjetno tudi v daljšem obdobju ne bo povzročila resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh.
Meje so za moške in ženske različne, zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa.
Ob tem naj bi bila en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola.
Meje ne veljajo za tiste skupine, ki jim priporočamo popolno abstinenco:
- otroci in mladina vsaj do 16. leta starosti,
- nosečnice in doječe matere,
- ljudje, ki imajo znake zasvojenosti z alkoholom ali so kdaj prej imeli težave zaradi pitja alkohola,
- vozniki motornih vozil (avtomobili, motorji) in kolesarji,
- ljudje, ki upravljajo stroje, ki jih lahko poškodujejo,
- ljudje z nekaterimi boleznimi (npr. božjast/epilepsija, po poškodbi glave, bolezni jeter, bolezni trebušne slinavke),
- ljudje, ki jemljejo nekatera zdravila.
Vir: Nalijem.si
Poraba alkohola v Sloveniji je skrb vzbujajoča
Pitje in strpen odnos do alkoholnih pijač v slovenski družbi ni le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem. Podatki so skrb vzbujajoči, saj smo Slovenci v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami po porabi na 14. mestu (OECD Statistics, 2019), glede na količino popitega piva pa na 7. mestu.
Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2019 je poraba čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, znašala kar 11,05 litra. Prevladuje poraba vina, sledijo pivo in žgane pijače.
V primerjavi z evropskimi državami smo nekje v sredini, na vrhu je Latvija s skoraj 13 litri čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.
Skrb vzbujajoče je, da je v zadnjem letu kar 43 odstotkov prebivalcev Slovenije med 25. in 64. letom vsaj enkrat pilo na tvegan način. Glede na raziskave moški pijejo pogosteje in več kot ženske.
Poleg vina Slovenci pogosto posežemo po pivu, po porabi na osebo se uvrščamo v sam vrh. Podatki NIJZ iz leta 2019 kažejo, da ga Slovenec na leto popije kar 91 litrov.
Podatek je verjetno povezan z dejstvom, da imamo zelo pestro domačo proizvodnjo piv – od leta 2014 se je število domačih proizvajalcev močno povečalo, danes jih je več kot 100. Ne preseneča niti dejstvo, da je Slovenija v letu 2018 več piva uvozila kot izvozila.
Avtorice: Melita Kogovšek, Sandra Radoš Krnel, Maja Roškar
