Prihaja čas v letu ko so poveselimo in z najdražjimi nazdravimo, nemalokrat tudi s kakšnim kozarčkom alkoholne pijače. A v kolikor ne boste ostali le pri enem kozarčku, bo to poleg učinka alkohola imelo tudi neželeni `učinek´ na težo.
Pravila določajo, da morajo biti brezalkoholne pijače označene s hranilno tabelo in seznamom sestavin (seveda poleg drugih obveznih navedb).
Na alkoholnih pijačah označevanje sestavin in energije žal (še) ni obvezno. Najbolj pogosto so sestavine in energijske vrednosti navedene na pivu, saj so se nekateri evropski pivovarji prostovoljno zavezali, k označevanju le teh. Na veliki večini žganih pijač in vina pa teh podatkov nismo našli.
Zakaj je pomembno, da izvemo kolikšna je energijska vrednost alkoholne pijače? 
Energijska vrednost enega grama alkohola (etanol) je 7 kcal (29,3 kJ), kar je skoraj toliko kot energijska vrednost maščobe, ki pa je 9 kcal (37,7 kJ). Že z malo pločevinko (0,33 l) piva lager ali ležak boste lahko popili kar od 150 do 170 kcal, kar je enako energiji, ki bi jo zaužili s kosom pice (četrtina pice običajne velikosti).
V enem kozarcu (1 dcl) vina (rdeče ali belo, suho do polsladko) z 12 vol. % alkohola je okrog 106 kcal (70 kcal iz alkohola in do 36 kcal energije iz preostalega sladkorja v vinu). Prav toliko energije dobimo, če zaužijemo petino tablice 100-gramske mlečne čokolade, porabili pa jo bomo s pol ure hitre hoje.
Za potrošniške organizacije je dejstvo, da so hranilna vrednost in sestavine na alkoholnih pijačah prostovoljne, a hkrati obvezne na drugih pijačah, kot so sadni sokovi in gazirane pijače, nesprejemljivo. V dveh anketah, izvedenih leta 2014 v EU, je približno 70 odstotkov anketirancev odgovorilo, da pričakujejo označevanje alkoholnih pijač v enaki meri kot za preostala živila, 16 odstotkov pa jih je izjavilo, da bi popili manj, če bi vedeli za energijsko in hranilno vrednost alkoholnih pijač. Zato pozivamo EU, da tudi za alkoholne pijače postavi obvezujoča pravila označevanja sestavin in hranilne vrednosti in s tem konča privilegije, ki sedaj veljajo za proizvajalce alkoholnih pijač.
Čar je v zmernosti
Poraba alkohola na prebivalca je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, prav tako bolezni povezane s pitjem. Alkohol vpliva na naše možgane in lahko neugodno spremeni delovanje telesa, deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Je v vinu, žganih pijačah, pivu, likerjih, idr.
Prekomerno pitje alkohola, ki presega priporočila, lahko ogrozi potrošnikovo zdravje ter vpliva na njegovo družino ter okolico, zato je pomembno, da pri pitju alkoholnih pijač upoštevamo zmernost. Po priporočilih naj bi zdravi odrasli moški ne zaužili več kot dve enoti alkohola na dan (to je največ dva decilitra vina ali pol litra piva ali dve šilci žgane pijače), ženske in starejši od 65 let pa polovico manj. Vsaj en dan v tednu, še bolje dva, bi se morali povsem odpovedati pitju alkoholnih pijač.
Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice, zato le ti alkohola ne smejo uživati. Več informacij o učinkih pitja alkohola.
