Popularna kultura ima pomemben vpliv na vedenje ljudi in procese odločanja, tudi ko gre za pitje alkoholnih pijač. Če je bilo nekoč še sprejemljivo pitje manjših količin alkohola med nosečnostjo in tudi dojenjem, je danes, ko na podlagi raziskav o posledicah pitja alkoholnih pijač vemo več, svetovano, da naj nosečnice in doječe mame ne pijejo pijač, ki vsebujejo alkohol.
Alkohol med nosečnostjo prehaja prek posteljice ter zavira normalno rast in razvoj zarodka oz. ploda v maternici.
Najbolj ranljivi so otrokovi možgani, ki se razvijajo celo nosečnost. Pitje alkoholnih pijač med nosečnostjo lahko povzroči spontani splav v zgodnji nosečnosti, odmrtje ploda v pozneje v nosečnosti, prezgodnji porod, premajhno porodno težo, rojstvo otroka z različnimi motnjami v telesnem, duševnem in kognitivnem razvoju, tudi nenadno smrt novorojenčka.
O povezavi med dojenjem in pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol, je v naši kulturi veliko mitov. Izbrali smo tri pogoste.
Mit #1: Alkohol se razgradi v materinem telesu, preden bi se z mlekom lahko prenesel do otroka
Ni res.
Kaj je res?
Alkohol je topen v vodi in prosto prehaja skozi telesne membrane, zato tudi brez težav preide v materino mleko. Kadar doječa mama zaužije alkohol, ga z njenim mlekom pije tudi otrok.
Mit #2: Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, predvsem piva, poveča količino materinega mleka
Ni res.
Kaj je res?
Pitje alkoholnih pijač ne poveča količine ali kakovosti materinega mleka. Ravno nasprotno, alkohol ovira njegovo sproščanje in zmanjšuje njegovo nastajanje.
Raziskovalci so ugotovili, da alkohol daje materi lažen občutek polnosti dojk. Ugotovili so tudi, da so otroci mater, ki so pile pijače z alkoholom, popili manj mleka kot otroci mater, ki teh pijač niso pile. Na količino mleka vpliva predvsem pogostost dojenja oziroma izbrizgavanja mleka.
Mit #3: Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, izboljša spanje otroka in matere ter izboljša soočanje s stresom
Ni res.
Kaj je res?
Pitje alkoholnih pijač ne izboljša spanja matere ali otroka. Raziskovalci so ugotovili, da so v primeru, ko je mati pred dojenjem zaužila alkohol, nekateri otroci prej zaspali, a so hkrati ugotovili, da je bil njihov spanec slabši in krajši. Že manjše količine alkohola v krvi matere vplivajo na njen vzorec spanja, kar lahko povzroči utrujenost čez dan, slabše počutje in težje soočanje s stresom.
Strokovnjaki izpostavljajo, da naj doječe matere, ki se odločijo za priložnostno pitje alkoholnih pijač, upoštevajo nekaj pravil, s katerimi zmanjšajo verjetnost morebitne škode zaradi alkohola.
Za izločitev alkohola iz materinega mleka je potreben čas (okrog dve uri za eno merico alkohola, odvisno od teže matere in drugih dejavnikov). To pomeni, da mora doječa mama mleko, ki ga izčrpa v dveh urah po zaužitju ene merice alkohola, zavreči.
Po pitju vsake merice alkohola naj doječa mati počaka vsaj dve uri, da se alkohol izloči iz mleka, preden pristavi otroka k prsim.
Če doječa mati popije več kot eno merico alkohola, mora pred ponovnim dojenjem čakati dlje časa. V tem času naj si mleko izčrpa in ga zavrže, da ohrani nastajanje mleka.
Ob posebnih priložnostih (ko v naprej ve, da bo pila), pa naj si, preden popije alkoholno pijačo, izčrpa mleko in ga shrani za poznejšo uporabo.
V tem prednovoletnem obdobju, ko bomo v različnih družbah nazdravili prihodu novega leta, ne pozabite, da nazdravljate z osebo, ne s pijačo.
Zavedamo se, da bo marsikdo ob predlogih zamahnil z roko, kaj pa je ena alkoholna pijača. Zelo preprosto lahko potegnemo vzporednico z uporabo varnostnega pasu pri vožnji z dojenčkom – morda boste močno zavrli, se zaleteli ali ne. A ko se zgodi, so posledice lahko katastrofalne.