Odpadna hrana je eden največjih družbenih izzivov. V Evropski uniji vsako leto zavržemo približno 58 milijonov ton hrane oziroma okrog 130 kilogramov na prebivalca. Največji delež (približno 53 odstotkov) prispevajo gospodinjstva, kar kaže na pomembno vlogo posameznika pri zmanjševanju količine zavržene hrane.

Odpadna hrana ni le okoljski problem, temveč ima tudi pomembne družbene in ekonomske posledice. Zavržena živila pomenijo nesmotrno rabo naravnih virov in dodatne izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa predstavljajo neposredno finančno izgubo za gospodinjstva, saj zavržena hrana pomeni tudi zavržen denar.

Ali ste vedeli, da bi štiričlansko gospodinjstvo v povprečju prihranilo približno 400 € na leto, če bi prepolovilo količino odpadne hrane? (Vir: Eurostat)

Večina hrane v gospodinjstvih ne konča v košu zato, ker bi bila ob nakupu pokvarjena ali zdravstveno neustrezna, temveč zaradi vsakdanjih navad in odločitev potrošnikov. Pogosto se namreč zavrže zaradi neustreznega shranjevanja, pomanjkanja znanja pri pripravi živil ter impulzivnega in nesmotrnega nakupovanja.

Velik del zavržkov je zato mogoče preprečiti z razmeroma preprostimi ukrepi: boljšim načrtovanjem obrokov in na- kupov, smiselno uporabo ostankov, pravilnim shranjevanjem živil ter z razumevanjem razlike med oznakama »uporabno najmanj do« in »porabiti do«.

V času prehranske draginje ima zmanjševanje količin zavržene hrane dodatno težo in je eden najpreprostejših ukrepov za znižanje prehranskih stroškov. Manj zavržene hrane pomeni manj nepotrebnih nakupov in boljši izkoristek kupljenih živil. V infografiki pred- stavljamo nekaj preprostih ukrepov, s katerimi boste prihranili čas in denar ter hkrati prispevali k varovanju okolja.

Majhni koraki za manj odpadne hrane - oglejte si infografiko