Cink v telesu sodeluje pri mnogih pomembnih fizioloških funkcijah, kot sta npr. sinteza genskega materiala (DNA) in tvorba novega tkiva, kar pomeni, da je vitalnega pomena za pravilno rast in otrokov razvoj. Koliko ga potrebujemo in v katerih živilih ga je največ?

Cink najdemo v vseh celicah rastlin in živih bitij, pa tudi v vodi, zraku in zemlji. V našem telesu ga je okoli 2 g, predvsem v kosteh, laseh, nohtih, jetrih, prostati in v modih. Cink v telesu sodeluje pri mnogih pomembnih fizioloških funkcijah, kot sta npr. sinteza genskega materiala (DNA) in tvorba novega tkiva, kar pomeni, da je vitalnega pomena za pravilno rast in otrokov razvoj. Tudi okoli 100 encimov pri svojem delovanju potrebuje cink kot sestavino ali kot aktivator. Med njimi velja posebej omeniti tiste encime, ki sodelujejo pri tvorbi proteinov in nukleinskih kislin. Cink je tudi gradbeni element nekaterih antioksidantov (npr. citoplazemska superoksidna dismutaza), ki nastajajo v našem telesu, udeležen je pri vzdrževanju imunskega sistema in pri celjenju ran.

Priporočeni dnevni vnos cinka
Po priporočilih DACH (to so nemške, avstrijske in švicarske referenčne vrednosti za vnos hranil, ki jih je leta 2004 privzelo tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije) je priporočljivi dnevni vnos cinka za ženske 7 mg, za moške pa 10 mg. Med nosečnostjo in v obdobju dojenja se potrebe po cinku povečajo za 3 oziroma 4 mg na dan, saj je potreben za zagotavljanje normalne rasti in za razvoj dojenčka. Glede na to, da je v teh obdobjih vnos hrane večji, dosežemo to količino brez posebnih težav.

Priporočen dnevni vnos cinka (povzeto po DACH):
Starost mg na dan
  moški ženske
Dojenčki od rojstva do 4.meseca 1 1
od 4 do 12 mesecev 2 2
Otroci od 1. do 4. leta 3 3
Otroci od 4 do 7 let 5 5
Otroci od 7 do 10 let 7 7
Mladostniki in odrasli 10 7
Nosečnice (od 4. meseca)   10
Doječe matere   11

Viri cinka v prehrani

cink1
Cink moramo neprestano vnašati s hrano, saj v telesu ni večjih zalog cinka. V prehrani je precej cinka predvsem v govedini, svinjini, perutnini, ribah in morskih sadežih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, še posebej v siru. Žita vsebujejo relativno veliko cinka, a ga precej izgubijo med mletjem. Črna moka vsebuje več cinka kot bela.

Pomanjkanje cinka
Na absorpcijo oz. vsrkavanje cinka iz želodca in črevesja vpliva več dejavnikov. Poleg posameznikovega splošnega zdravstvenega stanja je absorpcija odvisna tudi od vrste zaužite hrane. Na splošno velja, da je absorpcija cinka iz živil živalskega izvora boljša kot iz živil rastlinskega izvora. Večje količine prehranske vlaknine in fitinske kisline (več ju vsebuje zelenjava) pa zmanjšujejo njegov prehod iz želodca in črevesja v kri. Pri hudem pomanjkanju cinka (pri nas ga skorajda ni) se pri otrocih pojavi zaostajanje v rasti, pri moških motnje v spolnem razvoju, zmanjšano nastajanje semenčic, pomanjkanje teka, motnje vonja in okusa, izpadanje las, driska, nevropsihične motnje. Poleg naštetih težav je oslabljen tudi imunski sistem, rane pa se celijo počasneje.

Zdravi ljudje, ki se redno, dovolj pestro prehranjujejo, vnašajo v telo zadostno količino cinka. Blažje oblike pomanjkanja cinka lahko nastanejo pri nekaterih bolezenskih stanjih (npr. kronična diareja), nezadostnemu vnosu hrane (npr. anoreksija) in pri prekomernemu pitju alkoholnih in žganih pijač.

Živilo Cink (mg/100 g)
školjke 20
meso, rdeče 4,5 - 8,5
parmezan 4
jajce (rumenjak) 3,8

ameriški lešniki

3,3
orehi 2,5
piščanec 1,6 - 2,8
lešniki 1,87
polnozrnati kruh 1,3
jajce (celo) 1,3
mleko 0,5

Zastrupitve s cinkom
Za človeško telo je cink esencialen element, vendar pa se lahko z njim zastrupimo, če ga zaužijemo preveč. Zastrupitev spremlja slabost, bruhanje, driska in bolečine v predelu trebuha. Zastrupitev s cinkom lahko povzroči nenadzorovano jemanje prehranskih dopolnil, pitje okužene vode ali uživanje živil iz pocinkane pločevinke, ki je poškodovana, zato cink prehaja v hrano. Zato živila iz poškodovanih pločevink vedno zavrzite. Poleg tega ne shranjujte živil v že odprtih pločevinkah, ampak jih prestavite v druge posode, primerne za shranjevanje.

Preveri prehranski profil

Z embalaže prepiši hranilne vrednosti izdelka in preveri, ali mu zasveti rdeča, rumena ali zelena luč. Vnesi vrednosti na 100 g ali 100 ml izdelka.

Vsebnost je primerna zdravemu prehranjevanju! Super izbira!
Vsebnost je rahlo nad mejo zdravega. Ne pretiravaj s količino!
x Vsebnost ni najboljša! Tega izdelka zaužij čim manj in ne pogosto.

 

Maščobe

g

Na. Mašč. Kisl.

g

SLADKOR

g

SOL

g

Preh. vlaknine

g

Maščobe

g

Na. Mašč. Kisl.

g

SLADKOR

g

SOL

g

Tabela vsebnosti

HRANA
(g na 100 g)
x
Maščobe 3 g 3 - 20 g 20 g
Nasičene mašč. kisl. 1 g 1 - 5 g 5 g
Sladkor 5 g 5 - 15 g 15 g
Sol 0,3 g 0,3 - 1,5 g 1,5 g
Prehranske vlaknine 6 g 3 - 6 g 3 g

 

       
PIJAČA (g na 100 ml) x
Maščobe 1,5 g 1,5 - 10 g 10 g
Nasičene mašč. kisl. 0,75 g 0,75 - 2,5 g 2,5 g
Sladkor 2,5 g 2,5 - 6,3 g 6,3 g
Sol 0,3 g 0,3 - 1,5 g 1,5 g

Tabela vsebnosti

Tabela vsebnosti