Verjetno si že slišal za toplogredne pline, oziroma si bil priča klimatskim spremembam, ki se dogajajo pri nas v zadnjih letih. Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in sprememb tradicionalnega načina prehranjevanja v vedno bolj `mesojedo´ družbo lahko hrane za vse kmalu zmanjka, ali pa nas zaradi taljenja ledenikov poplavi morje. Pa veš, da lahko že z načinom prehranjevanja pripomoreš k `boljšemu jutri´?

Cilj, ki so si ga leta 2010 zadali na klimatski konvenciji v Cancunu je za 2°C zmanjšati povprečno letno temperaturo. Največ pozornosti se seveda namenja fosilnim gorivom in požiganju gozda ter posledično sproščanju CO2 v ozračje. A ovira pri dosegi cilja so tudi vedno večji izpusti metana in dušikovega oksida na račun kmetijstva in naših ljubih kravic. 

Količina toplogrednih plinov na prebivalca letno, ob različnih načinih prehranjevanja:

co21

 

Naš trenutni način prehranjevanja ni za prihodnost prav nič ugoden. V primerjavi z vegetarianskim ali celo veganskim načinom prehranjevanja se za pridelavo/ predelavo/ transport hrane, ki jo trenutno uživa povprečen Evropejec, v okolje spusti veliko več toplogrednih plinov. Ali moramo zdaj vsi postati vegani? No ekstremov na ZPS sicer ne priporočamo, saj lahko za povprečnega prebivalca poleg ugodnih učinkov na okolje pri nepoznavanju načina prehranjevanja, pomenijo za zdravje več škode kot koristi. A z uravnoteženo prehrano in omejenim uživanje predvsem mesa, mesnih izdelkov in hrane `od daleč´ (ki prepotuje preveč kilometrov do mize) lahko pripomoremo k dolgoročnim spremembam.

 

Kaj še lahko narediš, za bolj trajnostno prehrano?
1. Jej več sadja in zelenjave (izogibaj se tistim, ki potrebujejo veliko transporta, da pridejo do tebe ali energije (hlajenje, gretje) za dozorevanje in ohranjanje svežine).
2. Jej lokalno, ko je v sezoni (shranjevanje lokalne hrane za obdobje po sezoni je včasih bolj potratno, kot transport sezonske hrane iz nekje drugje).
3. Pogosteje jej ekološko pridelano hrano, ki ne vsebuje pesticidov in umetnih gnojil
4. Ne jej preveč (nauči se pripraviti le toliko kot poješ, da si sit).
5. Uživaj manj živalskih in več rastlinskih živil (pridelava živalskih živil je energijsko bolj potratna).
6. Izbiraj polnozrnate izdelke (za njihovo pridelavo je potrebne manj energije, kot za predelana/rafinirana žita).
7. Izbiraj `trajnostno pridelane/ulovljene´ ribe 1-2 x tedensko (izogibaj se rib, ki jih lovijo na ogroženih ali umazanih območjih).
8. Zmerno z mlekom in mlečnimi izdelki (mleko je še vedno pomemben vir beljakovin, kalcija in esencialnih aminokislin).
9. Kupuj večja pakiranja in s tem zmanjšaj embalažo, ali prinesi svoje posode/ vrečke za večkratno uporabo in kupuj hrano brez embalaže.
10. Pij vodo iz pipe (imej svojo steklenico in jo napolni).

 

Viri:
Bryngelsson D., Wirsenius S., Hedeus F., Sonesson U. 2016. How can the EU climat targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture. Food Policy, 59: 152-164
EUFIC. 2018. Practical tips for a healthy and sustainable diet (19.4.2018)
https://www.eufic.org/en/food-production/article/practical-tips-for-a-healthy-and-sustainable-diet (september 2018)

Preveri prehranski profil

Z embalaže prepiši hranilne vrednosti izdelka in preveri, ali mu zasveti rdeča, rumena ali zelena luč. Vnesi vrednosti na 100 g ali 100 ml izdelka.

Vsebnost je primerna zdravemu prehranjevanju! Super izbira!
Vsebnost je rahlo nad mejo zdravega. Ne pretiravaj s količino!
x Vsebnost ni najboljša! Tega izdelka zaužij čim manj in ne pogosto.

 

Maščobe

g

Na. Mašč. Kisl.

g

SLADKOR

g

SOL

g

Preh. vlaknine

g

Maščobe

g

Na. Mašč. Kisl.

g

SLADKOR

g

SOL

g

Tabela vsebnosti

HRANA
(g na 100 g)
x
Maščobe 3 g 3 - 20 g 20 g
Nasičene mašč. kisl. 1 g 1 - 5 g 5 g
Sladkor 5 g 5 - 15 g 15 g
Sol 0,3 g 0,3 - 1,5 g 1,5 g
Prehranske vlaknine 6 g 3 - 6 g 3 g

 

       
PIJAČA (g na 100 ml) x
Maščobe 1,5 g 1,5 - 10 g 10 g
Nasičene mašč. kisl. 0,75 g 0,75 - 2,5 g 2,5 g
Sladkor 2,5 g 2,5 - 6,3 g 6,3 g
Sol 0,3 g 0,3 - 1,5 g 1,5 g

Tabela vsebnosti

Tabela vsebnosti