Prepiši črtno kodo na izdelku in pridobi koristne informacije o njegovi sestavi.

V zadnjih letih je vegetarijanstvo pridobilo veliko privržencev. Medtem ko so včasih prevladovali predvsem etični razlogi za brezmesni način prehranjevanja, se danes kopičijo tudi znanstveni dokazi o njegovih prednostih, tako za človekovo zdravje, kot za zdravje okolja, v katerem živimo. V javnosti je v zadnjem času veliko polemike o primernosti brezmesne prehrane v šolah in vrtcih. Vedno več staršev želi, da bi imeli možnost izbrati tudi brezmesni obrok.

Kaj sploh je vegetarijanstvo? Sama beseda ne definira in ne opiše načina prehranjevanja. Poznamo namreč več oblik vegetarijanstva in ljudje se zanj odločajo iz različnih razlogov: etičnih, verskih ali iz skrbi za zdrav način življenja (tako za človeka kot za okolje). Nobena od oblik vegetarijanstva ne vključuje mesa (rdečega, perutnine in rib), med seboj pa se ločijo po tem, ali je dovoljeno uživanje jajc in mlečnih živil.

  • Vegetarijanstvo lakto-ovo: uživanje mlečnih živil, jajc in rastlinske hrane.
  • Vegetarijanstvo lakto: uživanje mlečnih živil in rastlinske hrane.
  • Veganstvo: uživanje samo rastlinske hrane.

Ljudje, ki se dalj časa prehranjujejo brezmesno, imajo manj težav s telesno težo, manj bolezni srca in ožilja, manj težav s holesterolom v krvi, imajo nižji krvni pritisk, manjkrat zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 2, pri njih pa tudi mnogo redkeje odkrijejo rak prostate in debelega črevesa. Epidemiološke študije nakazujejo, da je neuravnotežena prehrana s preveliko količino mesa in mesnih izdelkov (t. i. problem prehranjenosti) precej večji sodobni problem kot pa neustrezna prehrana otrok, ki se prehranjujejo brezmesno. Znanstveniki tudi ugotavljajo, da ljudje, ki se odločijo za brezmesno prehrano, uživajo več surove, presne zelenjave in tako povečujejo njene pozitivne učinke. Kaj pa otroci? Medtem ko se lahko otroci z zelo skrbnim načrtovanjem dnevne prehrane primerno razvijajo in rastejo ob lakto-ovo oziroma brezmesni prehrani, pa lahko vsaka drugačna oblika ogrozi otrokovo rast in razvoj. Človek je evolucijsko omnivor ali sesalec vsejed in temu ima prirejeno dolžino črevesja in način prebave in absorpcije hranil.

Za katere otroke je vegetarijanstvo primerno?
Vegetarijanstvo lakto-ovo je primerno za vse otroke, ki niso izbirčni in radi jedo polnovredna in nepredelana živila, kot so stročnice, žita, oreški in semena, raznovrstna zelenjava in sadje in hkrati dnevno uživajo mlečna živila in jajca. Seveda pa mora otrok že znati dobro prežvečiti hrano. Otrokom do četrtega oziroma petega leta starosti pa ne smemo dajati preveč živil, ki imajo veliko vlaknin, ker so preveč nasitna (tako otrok ne poje dovolj živil), pa tudi zato, ker še nimajo razvitega črevesja, s čemer je povezana absorpcija hranil. Veganstvo pa za otroke ni priporočljivo, dokler se ne konča njihov razvoj in rast (približno do 18 leta).

Vrsta novodobnih bolezni, ki so posledica neustrezne prehrane, je povezanih s prekomernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov. Znanstveno je dokazano, da tisti, ki večji del mesa zamenjajo z zelenjavo, zaužijejo več vitaminov in drugih rastlinskih snovi, ki dobro vplivajo tako na prebavo kot zdravje.

Katere pa so nevarnosti vegetarijanske prehrane za otroke?

otrok vegi1
Veganstvo
Pri otrocih, ki se prehranjujejo na veganski način in njihova prehrana ni skrbno načrtovana in dopolnjena z ustreznimi prehranskimi dopolnili, se lahko zgodi, da je energijski vnos s hrano premajhen in da telo dobi premalo beljakovin, železa in vitamina B12, včasih pa tudi maščobe. Energijska vrednost rastlinske hrane je namreč manjša kot živalske. Otroci, ki se prehranjujejo vegansko, morajo zato po količini (prostornini) pojesti več za enako količino energije. V rastlinski hrani ni vitamina B12, ki je nujno potreben za normalno rast in razvoj. Pomanjkanje tega vitamina je opazno šele po daljšem obdobju, ker ima telo precejšnje zaloge. Med dojenjem se zaloge vitamina B12 nakopičijo, vendar pa se lahko izčrpajo, če ga ne dodajamo v prehrano.

Pri veganskih otrocih je treba tudi paziti na zadosten vnos beljakovin, tako po količini kot po kakovosti posameznih amino kislin (to so gradbene enote beljakovin). Z rastlinsko hrano je sicer mogoče pridobiti vse esencialne amino kisline, vendar pa je treba skrbno načrtovati in ustrezno dnevno kombinirati rastlinska živila, ki imajo v svoji beljakovinski sestavi vse nujno potrebne, t. i. esencialne aminokisline. Dnevno moramo kombinirati stročnice, žita, ajdo, lečo in proso ter semena, oreščke in nekatero zelenjavo. V prehrani otrok, ki se prehranjujejo na veganski način, mora biti več rastlinske hrane, ki vsebuje več železa (dopolnjevati jo je treba celo s prehranskimi dopolnili), saj ga lahko sicer v telesu hitro primanjkuje. Nekateri epidemiološke raziskave veganskega načina prehranjevanja otrok pa tudi opozarjajo na premajhen vnos maščobe. Različne vrste maščobe so skupaj z beljakovinami in ogljikovimi hidrati gradniki celičnih membran in hormonov. Prav zaradi povezanosti potreb po esencialnih maščobnih kislinah in esencialnih beljakovinah se lahko razvoj otroka upočasni. Iz povedanega je razumljivo, da potrebujemo za vegansko prehranjevanje veliko znanja o hranilih v živilih, da bi lahko primerno načrtovali dnevno prehrano otrok, pa tudi odraslih.

Ameriška akademija pediatrov (American Academy of Pediatrics – AAP; www.aap.org) je mnenja, da so lahko otroci pri vseh treh oblikah vegetarijanskega prehranjevanja pravilno hranjeni in opozarja, da je prehransko ravnovesje težje zagotoviti le pri veganski prehrani.
Združenje kanadskih pediatrov (Canadian Pediatric Society – CPS; www.cps.ca) pravi, da je uravnotežena vegetarijanska prehrana varna in lahko zmanjša verjetnost za nastanek mnogih bolezni.

Vegetarijanstvo lakto-ovo ali brezmesno prehranjevanje
Otroci, ki se prehranjujejo na način lakto-ovo, večine težav, ki smo jih opisali pri veganski prehrani, nimajo, saj z vsakodnevnim uživanjem mlečnih izdelkov in jajc  lahko zapolnijo potrebe po energijskem vnosu, ustrezni beljakovinski sestavi, vitaminu B12 in tudi železu.

Pri veganskem načinu prehranjevanja je pri otrocih tveganje veliko večje, kot so koristi, pri lakto-ovo ali brezmesnem načinu prehranjevanja pa se iz prehrane izloča le meso, zato ga spodbujajo. Pristojne ustanove namreč v zadnjem času pripisujejo prehranjevanju z veliko mesa in mesnih izdelkov veliko škodljivih učinkov na zdravje. Meso in mesni izdelki so skupina živil, ki jih zdravstvene ustanove povezujejo z nastankom civilizacijskih bolezni, zato to skupino živil tudi strogo količinsko omejujejo. WCRF – svetovna fundacija za raziskovanje raka je za cilj postavila, da bi morala odrasla oseba, težka 70 kg, zaužiti le 300 g mesa tedensko (to je 50 g ali 5 dkg mesa in mesnih izdelkov dnevno), v slovenskih priporočilih CINDI pa je zapisana količina okoli 100 gramov na dan. Kvalitetne beljakovine, ki so v mesu, zasenči velika vsebnost nasičenih maščobnih kislin, soli ter nitratov v mesnih izdelkih. WCRF omenja, da je varna količina uživanja predelanih mesnih izdelkov enaka nič.

O beljakovinah kot hranilu pa smernice priporočajo:
Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami, ki so pomembni gradniki telesa.

Referenčne vrednosti za otroke in mladostnike priporočajo minimalen dnevni vnos med 0,9 in 1,0 g beljakovin na kilogram telesne teže. Vnos beljakovin naj po slovenskih smernicah predstavlja od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa glede na starostno skupino, toda ne več kot 20 % dnevnega energijskega vnosa. Po smernicah svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj dnevni vnos ne bi presegal 10 % in bil celo bližje 7 %.

S prekomernim uživanjem živalskih beljakovin vnesemo v telo tudi več nasičenih maščobnih kislin. Prekomeren delež beljakovin v prehrani lahko preobremenjuje presnovo in tudi vpliva, da je izkoriščanje kalcija slabo.

Slovenske smernice
Ministrstvo za zdravje je leta 2005 izdalo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta naprej). V njih je zapisano, da naj jedilniki v vrtcih in osnovnih šolah vsebujejo priporočene količine hranil za posamezne starostne skupine otrok in mladostnikov, kar pomeni, da lahko pri strokovnem načrtovanju jedilnikov s pravilno kombinacijo živil ponudijo otrokom (primerne starosti) tudi brezmesne obroke.

Smernice o kombinaciji živil
Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim živilom z ogljikovimi hidrati (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobe, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam) ter kakovostnim vrstam maščobe (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu olju in drugim vrstam rastlinskega olja). Mesni izdelki naj bi bili na jedilnik uvrščeni le redko. Ko pa so, naj bodo izbrani taki z vidno strukturo mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tisti, kjer je struktura zaradi mletja homogena.

V vsak obrok naj bosta vključena sveže sadje in/ali zelenjava, ki pomembno prispevata k vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja. Pri obrokih, še zlasti pa med njimi, morajo imeti otroci in mladostniki na voljo zadostno količino pijač, predvsem zdravstveno ustrezne pitne vode.